Z dnevom duševnega zdravja tokrat opozarjajo na preprečevanje samomorov

Danes je svetovni dan duševnega zdravja. Letos v ospredje postavlja preprečevanje samomora kot pomembnega javnozdravstvenega izziva po vsem svetu. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ob tem dnevu izpostavlja, da je dobro duševno zdravje temelj zdravja, posledično pa tudi socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja vseh ljudi, zato v institutu izvajajo številne aktivnosti in preventivne programe na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora.

Z NIJZ sporočajo, da se kar polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo kadar koli v življenju, začne že do 14. leta starosti, a jih žal v začetku pogosto spregledamo. “Zato je skrb za duševno zdravje pomembna ves čas in tekom celotnega življenja, še posebej pri otrocih in mladostnikih. V zadnjih letih se vse bolj poudarja krepitev duševnega zdravja, kar razumemo kot pozitiven in realen odnos do sebe in drugih, samospoštovanje, dobre medosebne odnose, sposobnost uspešnega soočanja z vsakodnevnimi težavami in doprinos posameznika k skupnemu dobremu,” so še zapisali. V ospredje dajejo tudi krepitev psihične odpornosti, sposobnosti posameznika, da se uspešno sooča s stresom in obvladuje težave, sploh takrat, ko se ne da zajeziti vseh dejavnikov tveganja. Pomembno je, da s krepitvijo duševnega zdravja preprečujemo pojav številnih duševnih težav in motenj, prav tako pa preprečujemo enega pomembnejših javnozdravstvenih problemov – samomor. Ta velja po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) kot prednostna naloga na področju javnega zdravja. V prvem poročilu o stanju samomorov pa iz leta 2014 pa SZO spodbuja države k razvoju oziroma krepitvi celovitih strategij preprečevanja samomorov z medsektorskim povezovanjem. Z ukrepi krepitve duševnega zdravja se lahko namreč zmanjša dejavnike tveganja za samomor in krepi varovalne dejavnike. V Sloveniji se je stopnja umrljivosti zaradi samomora v zadnjih desetletjih znižala za več kot 30 odstotkov, po številu samomorov na 100.000 prebivalcev pa se še vedno uvrščamo nad evropsko povprečje.

Okolje mora omogočiti krepitev duševnega zdravja

Za krepitev duševnega zdravja je nujno podporno in vključujoče okolje, ki je neobremenjeno s stigmo, ki obdaja duševne težave in motnje. »Stigma, zlasti glede duševnih motenj in samomora, pomeni, da mnogi ljudje, ki razmišljajo o tem, da bi si vzeli življenje ali so mogoče že poskušali storiti samomor, ne poiščejo pomoči, ki jo potrebujejo. Preprečevanje samomora pogosto ni bilo ustrezno obravnavano zaradi premajhne ozaveščenosti o samomoru kot velikem javnozdravstvenem problemu in zaradi tabuja v mnogih družbah, da bi o njem odprto razpravljali,« je povedala predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji dr. Aiga Rurane in dodala: »Ozaveščanje skupnosti in odpravljanje tabujev je pomembno, saj s tem ustvarjamo okolje, ki spodbuja sodelovanje in soodločanje v skupnosti, spoprijemanje s stresorji, reševanje problemov in omogoča dvig pismenosti o duševnem zdravju.« Hkrati je smiselno v krepitev duševnega zdravja usmeriti obstoječe storitve s področja (duševnega) zdravja. Tako temeljite spremembe pa so možne zgolj ob širšem družbenem konsenzu, ki se v naši družbi uveljavlja pretežno preko političnih dogovorov. Ti bi torej vedno morali upoštevati vpliv njihovih političnih odločitev na duševno zdravje prebivalstva oziroma na področja ali determinante, ki vplivajo na naše duševno zdravje.

Ljudje v stiski potrebujejo sistemsko in celovito pomoč. Vir: pixabay.com

Ljudje v stiski potrebujejo sistemsko in celovito pomoč. Vir: pixabay.com

Celovit pristop krepitve duševnega zdravja ter preprečevanja samomora

Krepitev duševnega zdravja presega področje zdravstva in se dotika tudi drugih politik in sektorjev, kot na primer področje šolstva in sociale. zato je potreben celovit pristop, ki združuje ukrepe celotne skupnosti, vseh sektorjev, vključno z uporabniki, združenji in skupinami svojcev. Načelo duševnega zdravja v vseh politikah poudarja vpliv javnih politik na determinante duševnega zdravja, teži k zmanjšanju neenakosti v duševnem zdravju, poudarja koristi promocije duševnega zdravja na različnih področjih in odgovornost oblikovalcev politik za vplive na duševno zdravje. Na teh načelih je bila sestavljena lani sprejeta Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 (ReNPDZ), ki se osredotoča na preprečevanje duševnih težav in motenj od najzgodnejšega obdobja do pozne starosti ter zgodnje odkrivanje in celostno obravnavo oseb z duševnimi težavami in motnjami po principu interdisciplinarne in skupnostne obravnave. Posveča se tudi zmanjševanju stigme oseb z duševnimi motnjami, ki je pogosto posledica nezadostnega poznavanja ozadja duševnih bolezni in med drugim zaviralno vpliva na iskanje pomoči. Eno od prednostnih področij Resolucije je preprečevanje samomorilnega vedenja, ki je letos tudi v ospredju obeležitve svetovnega dneva duševnega zdravja. Zaradi samomora v Sloveniji umre letno skoraj 400 ljudi, pri čemer so samomori pri moških tri- do štirikrat pogostejši kot pri ženskah. V obdobju izvajanja Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028 bodo aktivnosti usmerjene predvsem v omejevanje dostopnosti do sredstev za samomor, zmanjševanje porabe alkohola, zgodnji identifikaciji ogroženih oseb, zagotavljanje dostopnosti do pomoči in dvigu ozaveščenosti in pismenosti na področju duševnega zdravja, s poudarkom na samomoru.

Centri za duševno zdravje

V Sloveniji vzpostavljajo Centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) ter Centre za duševno zdravje odraslih (CDZO) na primarni zdravstveni ravni. Do konca leta bo v okviru zdravstvenih domov vzpostavljenih predvidoma 10 CDZOM in 10 CDZO, v katerih delujejo multidisciplinarni timi strokovnjakov. Centri za duševno zdravje zagotavljajo enako dostopnost do storitev in programov vsej populaciji na svojem območju in se povezujejo z vsemi službami in deležniki v lokalnem okolju, da lahko v optimalni meri zagotavljajo zgodnje interdisciplinarne in medresorske obravnave skladno s potrebami posameznika in skupnosti. Že zdaj pa sta dostopni pomoč in podpora v skoraj vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji, kjer izvajajo psihoedukativne delavnice Spoprijemanje s stresom, Podpora pri spoprijemanju z depresijo in Podpora pri spoprijemanju s tesnobo. Ljudem v duševni stiski je na voljo tudi brezplačno strokovno svetovanje v mreži psiholoških svetovalnic Posvet in sicer v Ljubljani, Kranju, Celju, Laškem, Zagorju ob Savi, Mariboru, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Postojni, Idriji, Kopru in Novi Gorici.

Oddaj komentar

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV