VIDEO: Neresnice in manipulacije Urške Repolusk

Volilni upravičenci imajo vsake štiri leta možnost, da z glasovanjem ocenijo delo župana oziroma županje in na podlagi te ocene izberejo njegovega naslednika ali aktualnemu ponudijo vodenje občine še za naslednja štiri leta. V vsakem primeru pa občanke in občani svoj glas v dobri veri namenijo tistemu kandidatu ali kandidatki, ki naj bi občino vodil oziroma vodila še bolje kot do zdaj. Pa drži, da volitve vedno prinesejo izboljšave in boljši občinski servis za vse? So torej občanke in občani v Rušah z novo županjo dejansko dobili boljši servis za občane ali zgolj spomin na predvolilne obljube o povezanih barvah, ki se vedno bolj razlivajo v sivino?

Občutek je, da županja, vsaj v prvih meseceh “vladanja” veliko pozornosti posveča neresnicam in manipulacijam, da iz strani medijev ne bi prejemala neprijetnih vprašanj, ki bi morda razkrila, kakšen je v resnici njen način vodenja občine. Že to, da je za častnik Večer dejala, da je bila po občinski seji, na kateri je po petnajstih minutah zahtevala, da mediji ugasnejo kamere, na razpolago za medije, ne drži. Izjave za BK TV ni želela dati, kakor tudi vsi koalicijski svetniki ne. Za izjave BK televiziji niso bili na voljo tudi na prejšnji seji. Pravzaprav županja Urška Repolusk od prve seje, ki jo je vodila kot novoizvoljena županja, za televizijo BK TV ne želi dati izjave.

Zakaj ne daje izjav mediju, ki kritično poroča o njenem delu, ve samo ona.

Neresnice kot orodje za nižanje finančne pomoči
V predlogu proračuna občine Ruše za leto 2019 je Urška Repolusk namreč postavko za vzpodbujanje malega gospodarstva in podjetništva iz 68.744,25 EUR zmanjšala na zgolj 20.000 EUR. Nižanje sredstev je pojasnila z neresnico, da so si v preteklosti iz te postavke podjetniki kupovali smuči in čolne. Imenovati podjetnike iz Ruš, da so goljufi je žaljivka, ki v javnosti, pred celo slovenijo, Ruške podjetnike meče v slabo luč.


Vir: Kanal A

Kakšno škodo je Ruškim podjetjem s tem povzročila vedo le tisti, ki vsak dan v svojih privatnih podjetjih trdo delajo in se borijo iz meseca v mesec. Iz občine Ruše smo namreč dobili odgovor, da občina nikdar ni nakazala denarja podjetju za kupovanje sredstev za osebne namene, kot je to na Kanalu A zatrdila županja Urška Repolusk.  Iz občine Ruše smo napreč na to temo prejeli takšen odgovor: “Noben prijavitelj ne dobi odobrenih in nakazanih sredstev, če ne izpolnjuje vseh pogojev razpisa. Sredstva se odobrijo na podlagi že plačanih računov, če nabavljeno ustreza pogojem razpisa. Komisija je po pregledu vlog nepravilne vloge oziroma vlogam priložene račune, ki niso ustrezali pogojem, zavrnila. Noben vlagatelj ni prejel sredstev iz občinskega proračuna za nabavo opreme za zasebno rabo.” Sicer smo v zvezi s tem na občino naslovili še vsaj 10 nedvoumnih vprašanj, vendar konkretnega odgovora na vsako zastavljeno vprašanje še nismo dobili, čeprav je za odgovor zakonski rok že potekel. V odgovor smo dobili zgolj kratko pojasnilo, kako se te zadeve financirajo in ugotovitve komisije.
Gre torej razumeti, da finančna spodbuda in podjetja, ki so jo v preteklosti prejela za zagon in nakup opreme, naenkrat postanejo goljufiva in izkoriščevalci razpisa občine. Zanimivo, bi bilo videti kako bi županja reagirala, če bi bila predsednica Evropske unije in bi nespametno potezo naredil Lovro Bačun, kar se je tudi v resnici zgodilo. Lovro Bačun se je namreč prijavil na LAS, ki ga financira EU, projekt so mu odobrili, nato pa je od projekta odstopil in ga nikdar izvedel. A bi ukinila vsa EU sredstva za Ruše, Slovenijo, kar celo Evropo?

Čakanje na občinske odgovore
Kot omenjeno že v prejšnjem odstavku ima županja oziroma Občina Ruše izjemne težave z odgovarjanjem na naša novinarska vprašanja, saj odgovore velikokrat dobimo po izteku zakonsko določenega roka (6. točka 45. člena Zakona o medijih govori o tem, da morajo organi medijem poslati odgovor na vprašanje najpozneje v sedmih delovnih dnevih od prejema vprašanja v pisni obliki). Tako mora bi zahtevkih za odgovore velikokrat posredovati informacijska pooblaščenka, saj očitno županja zakonodaje ne pozna dovolj dobro. Velikokrat jo je skušala tudi izigrati, ko na naša nedvoumno postavljena vprašanja, nismo dobili konkretnega odgovora, kot ponazarja naslednji primer:

Primer odgovora Občine Ruše na nedvoumno postavljeno vprašanje

Primer odgovora Občine Ruše na nedvoumno postavljeno vprašanje

 

Tudi v tem primeru je morala posredovati informacijska pooblaščenka, ki je ugotovila nepravilnosti pri vsebini odgovora Občine Ruše na naše vprašanje. Mnenje informacijske pooblaščenke na takšno odgovarjanje je sledeče: “Iz navedb prosilca tako izhaja, da na njegova vprašanja, niste vsebinsko odgovorili v roku 7 delovnih dni od prejema vprašanj v pisni obliki, kot to določa šesti odstavek 45. člena ZMed, obenem pa mu, v skladu z določbo četrtega odstavka 45. člena ZMed, tudi do konca naslednjega delovnega dne po prejemu vprašanj niste sporočili, da boste odgovor zavrnili ali delno zavrnili. Ob tem IP poudarja, da lahko organ mediju zavrne ali delno zavrne odgovor na vprašanje, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po ZDIJZ (torej, če predstavljajo izjeme po 5.a členu in 1. odstavku 6. člena ZDIJZ ali ne izpolnjujejo kriterijev po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ).”  

Bankomat Bistrica
Županja je pri prikrivanju svojih napak izjemno spretna, predvsem pri izbiri medija, ki javnost obvešča o njenem delu. V zadnjih dnevih lahko namreč beremo plačan prispevek občine Ruše v enem izmed medijev, kako si občina prizadeva za ohranitev bankomata v Bistrici ob Dravi, ki ob izgubi trgovine in pošte, velja za degradirano območje. Vse kaže, da se mora najprej v občini odviti najhujši scenarij, da županja odreagira. V tem konkretnem primeru je morala Nova kreditna banka Maribor svoj bankomat odstranit, da se je občina pričela pogovarjati z banko. Iz občine Ruše so nam sporočili, da so šele 14.3.2019 stopili z banko v kontakt, saj da županja o tem prej ni bila obveščena. Iz odgovora občine Ruše je namreč razvidno, da županja o odstranitvi bankomata naj ne bi bila uradno predhodno obveščena, prav tako na občini ni evidentirano, da bi županjo na odstranitev predhodno opozorili občani ali občanke. Tudi v tem primeru gre za neresnico, ki jo tudi s pomočjo plačanega medija, županja širi v javnost. Županja je bila namreč že 20.2.2019 na sestanku, kjer je bila tudi sama prisotna, obveščena o odstranitvi bankomata, dan kasneje, 21.2.2019 pa je bila županja o odstranitvi obveščeni celo po SMS sporočilu. Sprašujemo se torej, zakaj je potrebno širiti neresnice? Da bodo volivci še naprej prepričani v pravilno izbiro na minulih lokalnih volitvah in v dejstvo, da županja deluje v dobro občank in občanov?

Županjine manipulacije
Tudi pri svojem predlogu proračuna za leto 2019, ki so ga tudi nekateri koalicijski svetniki označili za neprimernega, je županja postregla z manipulacijami. Umik predloga iz točke dnevnega reda občinske seje je namreč argumentirala z dejstvom, da je za 300.000 EUR obveznosti iz preteklosti. Županja pa ob tem pozablja, da se občina Ruše ni ustanovila z njeno izvolitvijo. V teh 300.000 EUR je bil namreč denar za povračilo stroškov gasilskim društvom, plačilo dokončanja kolesarske steze, avtobusnih postaj, dokončanja trga v Bistrici ob Dravi in še nekaj drugih projektov, ki so še v teku. Predvidevamo, da bo županja na otvoritvah, ob dokončanju prej omenjenih projektov, prisotna in morda del zaslug pripisali tudi sebi. Če ne prej, čez dobra tri leta, ko bomo ponovno volili župane in županje. Vnovič se torej sprašujemo, zakaj je potrebno manipulirati z Rušani? A je tako težko priznati, da ob prevzemu nove funkcije pač ne moremo poznati vseh podrobnosti, tudi dejstva, da se določena sredstva prenesejo v naslednje leto oziroma, v tem primeru, naslednji mandat. Znano je namreč, da župani nekatere projekte svojega programa planirajo za daljše časovno obdobje, ki lahko presega njihov mandat. O čemer je na družbenem omrežju govoril tudi nekdanji župan Ruš, Uroš Razpet.

Vir: Facebook

Vir: Facebook

V Mariborski občini je novoizvoljeni župan Saša Arsenovič od svojega predhodnika podedoval vsaj tri večje projekte (rolkarski park, podvoz pod železniškimi tiri na Ljubljanski ulici, obnova severnega in južnega podtribunja Ljudskega vrta), ki so se začeli že v mandatu župana Fištravca in se bodo končali v njegovem mandatu, kar pomeni, da bo zanje moral prevzeti tudi del finančnega bremena pa zaradi tega ni umaknil predloga proračuna iz dnevnega reda seje. Gre torej za ustaljeno prakso, ki je, kot kaže, Urška Repolusk do zdaj ni poznala. Svoje nepoznavanje pa raje ovila v manipulacije kot pa iskreno priznanje.

Pravilnik kot izgovor za zapiranje seje
Vsak običajen občan ali občanka prav gotovo verjame v tezo, da ko človek nima ničesar skrivati, tega tudi ne počne. Županja Urška Repolusk pa je zadnjo, 3. redno občinsko sejo, po petnajstih minutah zaprla za televizijske kamere  in tako izkoristila 25. člen občinskega pravilnika, ki ji prepoved slikovnega in zvočnega snemanja tudi dovoljuje.

Dejanje, ki temelji na zapiranju medijev, spominja predvsem na vladavino Viktorja Orbana na Madžarskem. Za mnenje smo namreč vprašali številne druge medije, predsednico Društva novinarjev Slovenije, Poslanske skupine strank v Državnem zboru, ki so vsi prepričani v pozitivne učinke snemanja sej, predvsem kar se tiče transparentnosti in obveščanja javnosti brez možnosti manipulacij. Prav tako so bili vsi enotnega mennja, da če ni razlogov za prikrivanje, ne prihaja do prepoved snemanja. Morda pa spet vse to, da mediji in Rušani, ne bi videli resnice, županja pa lahko s plačanim medijem in objavami na družbenih omrežjih, manipulira. Svoj pogled na prepoved snemanja občinske seje je podala tudi predsednica Društva novinarjev Slovenije, Petra Lesjak Tušek.

Kje je ostalo predvolilno povezovanje barv?
Od predvolilnih obljub o povezovanju barv, kar se je nanašalo predvsem na pisan občinski svet, županja za seboj pušča zgolj sivino, razdvojevanje in deljenje Rušanov na moje in tvoje.

Tako županja za politično podporo, umika pravne postopke proti svetnici z razlago, da bo občini tako zmanjšala pravniške stroške. Zanimiva razlaga, saj vemo, da ima občina Ruše pavšalno pogodbo z odvetniško pisarno Kac v višini 1350 EUR mesečno, tako je za proračun pravzaprav vseeno, če občino zastopajo na sodišču ali občina tožbo umakne. O tem govori tudi mnenje odvetnika za kazensko pravo, ki pravi takole: “Smiselnost odstopa od pregona je odvisna od več dejavnikov, eden izmed teh je seveda lahko tudi strošek, vendar glede na dejstvo, da naj bi bil postopek v zaključni fazi, je večji del stroškov že tako nastal.” Lahko se torej upravičeno vprašamo, zakaj županja umika tožbo proti osebi, ki je pred širno Slovenijo, v ustni in pisni obliki dejanje priznala, in si celo odpustek kupila s plačilom sredstev na Rdeči križ. Torej lahko filozofijo ruške županje v tem primeru razumemo tako, da bo vsakič ob prijetju roparjev v občini Ruše, potrebno zgolj vrniti ukradeno in denar nakazati na Rdeči križ, kar bo zadostovalo za umik kazenskega pregona. S tem bi prav gotovo poskrbeli za manjšo zasedenost slovenskih zaporov, verjetno pa povečali število izvedenih ropov in goljufij.

Galerija

Oddaj komentar

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV