Te dni buri javnost prihod avtomobilskega giganta Magna Styer v Slovenijo. Štajerski gospodarstveniki podpirajo idejo, pri kmetih se še vedno zapleta okrog zemljišč, prav tako pa Rogožani ne želijo dati gozda. Sedaj vse stoji, kar pa pomeni dodatna tveganja. Zato pravkar na Univerzi v Mariboru poteka javna razprava z naslovom “Magna da ali ne?”, ki si jo lahko v ŽIVO ogledate tudi na regionalni televiziji BK TV.

Vse odkar namerava avtomobilski gigant Magna Styer postaviti tovarno v Sloveniji, se ob tem odpirajo vprašanja, kaj se s to investicijo, ki se bo začela s postavitvijo lakirnice, dogaja. A bolj kot se bliža trenutek odločitve, ali bo Magna začela graditi v Sloveniji ali pa odšla v drugo državo, več je tudi nasprotovanja in zapletov. In ne le to. V javnosti je preveč polinformacij, neresnic in manipulacij. Tokrat želijo tukajšnjim ljudem izčistiti sliko, podati dejstva iz prve roke in razbliniti dvome. Razpravo vodi direktorica uredništev Večera Katja Šeruga.

Prvi je odgovarjal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Na dvome o Magni v Sloveniji in o številu delovnih mest, ki naj bi jih prinesla, je odgovoril, da globoko verjame, da bo projekt realiziran, od prve do zadnje faze. In da bo realiziran s podporo Slovencev.

V Magni verjamejo, da bo do konca leta 2018 stala tovarna

Po besedah Wolfganga Zitza iz Magne je povedal, da se v Gradcu ne morejo več širiti. “Potrebujemo novo tovarno, blizu Gradca, z lakirnico in izdelavo,” je dejal.  Na vprašanje, ali ostajajo pri štirih fazah nastajanja tovarne, širitve števila delovnih mest, kakor so jo obljubili slovenski strani, to pomeni v prvi fazi 404 delovna mesta, do leta 2024 1904 zaposlitve in do konca, do zadnje faze, celo 6000, pa je med vrsticami potrdil, da v podjetju strategije ne spremenijo vsake tri mesece. Ob tem pa dodal, da verjame, da bo Magna do konca leta 2018 v Sloveniji imela tovarno.

Manjkajo še štiri pogodbe

Za prvo fazo projekta manjkajo še štiri pogodbe z domačini, povedal župan občine Hoče Slivnica Marko Soršak. Minister Počivalšek je ob tem še poudaril pomen zemlje. Kot je dejal, ve,  kaj pomeni za kmete, če se država pojavi na njihovem pragu in je grožnja, da se vzame njihova zemlja. Sečnja dobrih štirih hektarjev rogoškega gozda je še vedno v zraku. Ob tem smo izvedeli, da brez tega gradbenega dovoljenja za Avstrijce ne bo. Rogoška civilna iniciativa pa je proti. Za nadomestna zemljišča ne potrebujejo gozda, je v Večerovi javni razpravi povedal Simon Žlahtič iz iniciative. Da obstajajo tudi druge rešitve brez sečnje gozda, pa je dodala Tanja Strniša iz kmetijskega ministrstva. je pa ob tem pojasnila, da bi to terjalo nov čas in nove plane. Najverjetneje bi tudi ogrozilo roke, v katerih tovarno pri nas načrtujejo Avstrijci. 1. julij je zareza, na katero Magna še čaka, gre namreč za gradbeno dovoljenje.

Razprava in debata je nanesla tudi na vprašanje ali bodo povozili voljo domačinov okrog rogoškega gozda. na to vprašanje pa  župan občine Hoče – Slivnica ni odgovoril direktno, je pa izjavil,  da se bodo še pogovarjali. Minister Počivalšek pa je ob tem dal vedeti,  da državni projekt, državna investicija ne sme propasti zaradi lokalnih nedogovorov. Po Žlahtičevih besedah iz civilne iniciative, manjka zagotovilo, da gozd ne bo spet vprašanje, v naslednjih fazah. Ob tem je dodal, da so v rogoški civilni iniciativi prepričani, da bi se nadomestna zemljišča lahko bila iskala in našla že prej.

Župan občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar je dejal, da za Magno gozdu ni treba pasti. Ob tem pa dodal, da ga skrbi, da se občini ne okrepi poplavna nevarnost zaradi Magne. Wolfgang Zitz iz Magne v živo v Mariboru, v Večerovi javni razpravi pred publiko je povedal,  da v zvezi s tem novih stroškov v podjetju ne načrtujejo, saj imajo zagotovila, da miklavški kanalizacijski sistem zdrži potrebe tovarne po vodi.

Magni manjka še tudi okoljevarstveno soglasje. Lahko da bo izdano po 26. juniju, je namignila ministrica za okolje Irena Majcen. Postopek teče po pravilih, kot so v Sloveniji, je odgovorila na vprašanje Šeruge. Na debato ali bo njeno ministrstvo tisto, ki bo oviralo projekt z žegnom vlade, katere članica je, pa je povedala, da  “upravnega postopka ne vodi minister. Če si kdo to misli, se moti, vodi ga Arso,” je dejala. Zitz je na ponovno vprašanje, ali še verjame, da bodo imeli tovarno v Sloveniji, še enkrat odgovoril, da verjame, da jo bodo imeli, do konca leta 2018. Ministrica je ob tem še dejala, da se zavzame za čim manjšo obremenitev okolja, obenem pa, da podpira nova delovna mesta, delovna mesta za mlade, ki bodo lahko iskali delo doma in ne v tujini.

V Zavodu za zaposlovanje  si želijo, da se zaposljuje v Magni

“Dobri delodajalci bodo vedno našli dovolj kadra,” je povedal Tomaž Žirovnik iz Zavoda za zaposlovanje, na vprašanje kakšno je zanimanje za delovna mesta, ki jih obeta načrtovana Magnina investicija. “Nezaposleni sprašujejo po delovnih mestih v Magni,” je dejal in ob tem izpostavil, da ko bo Magna zaposlovala, bodo iskalci zaposlitve že drugi kot danes. “Verjamem, da bodo službo v Magni iskali domači delavci, slovenski, tukajšnji,” je dejal.  Pričakuje tudi, da se bodo v Magni zaposlovali ne samo brezposelni, ampak tudi tisti, ki so že zaposleni.

V razpravo se je vključil tudi slovenec Sebastijan Stamec, zaposlen v Magnini lakirnici v Gradcu, že trinajst let. Povedal je, da dela v lakirnici in, da je zdrav. “V tovarni imamo zdravstveno oskrbo, tudi fizioterapevta,” je dodal. “Menedžment pri nas je dojemljiv za predloge zaposlenih,” je še povedal. Sam je pomagal tudi bi pri zagonu tovarne pri nas, a je ob tem še dejal, da ne bi zato menjal delovnega mesta, da bi prišel delat sem, saj je zadovoljen s pogoji v Gradcu, tudi z odnosom vodij oz. menedžmenta.

Javno tribuno v celoti si lahko ogledate v videu: 

BKREPORTER

See author's posts