V veljavo stopa Družinski zakonik

Z današnjim dnem v celoti stopa v veljavo Družinski zakonik, ki na novo sistemsko ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.

Na družbenem omrežju je odvetniška pisarna Gorjup opozorila na bistvene novosti, ki jih prinaša Družinski zakonik. Ta prinaša novo definicijo družine, starševske skrbi, pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, sporazumno razvezo zakonske zveze pred notarjem, prenosa pristojnosti pri odločanju o ukrepih za varstvo otroka iz Centrov za socialno delo na sodišča in sistemsko ureditev pomoči za družino.
Družinski zakonik definira družino kot življenjsko skupnost otroka, ne glede na starost otroka, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Starševska skrb pripada skupaj obema staršema. Navedeni izraz je v celoti nadomestil izraz roditeljska pravica, ki ga je uporabljal do sedaj veljaven Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Vir: Pixabay

Premoženjskopravna razmerja
Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je pogodba, s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. V njej lahko sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze. Za zakonca velja pogodbeni premoženjski režim od sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, če se v njej ne dogovorita drugače. Pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerji mora biti sklenjena v notarskem zapisu in se vpiše v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije.
Če se zakonca, ki nimata skupnih otrok, nad katerimi izvajata starševsko skrb, želita razvezati in se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje, in brez svoje krivde ni zaposlen, pri notarju zahtevata, da sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze. Zakonska zveza je razvezana z dnem podpisa notarskega zapisa, ki je pravna podlaga za vpis razveze zakonske zveze v matični register. Notar pošlje notarski zapis upravni enoti, ki vpiše razvezo zakonske zveze v matični register.

Ukrepi za varstvo otroka
Družinski zakonik prinaša tudi prenos pristojnosti pri odločanje o ukrepih za varstvo otroka iz Centrov za socialno delo na sodišča in sistemsko ureditev pomoči za družino. Med drugim določa, da ukrepe za varstvo koristi otroka takrat, ko je otrok ogrožen, izreka sodišče. Med ukrepi so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Prav tako bo sodišče lahko odločilo, da sta skupna vzgoja in varstvo otrok najboljša za otroka, pa čeprav se starša o tem ne sporazumeta. Varovanje koristi otroka, ki je temeljno načelo družinskega prava, naj bi bilo tako izvajano bolj učinkovito.

Galerija

Oddaj komentar

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV