Svetovni dan otroka in 30-letnica konvencije o otrokovih pravicah

Svetovni dan otroka, 20. november, bo v znamenju 30-letnice konvencije o otrokovih pravicah, ki je prvi mednarodni pravno zavezujoč dokument o varovanju otrokovih pravic. Poudarja, da so otroci osebnosti z vsemi pravicami človeka, in zajema najširši razpon človekovih pravic, vključno s civilnimi, kulturnimi, ekonomskimi, političnimi in socialnimi.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Z ratifikacijo konvencije so se k spoštovanju in varovanju otrokovih pravic zavezale skoraj vse države članice Združenih narodov (ZN). Konvencija je bila tudi povod, da so vlade in države sveta sprejele številne ukrepe, ki dolgoročno vplivajo na izboljšanje položaja otrok v svetu in so pripomogli k boljši kakovosti njihovega življenja.

V zadnjih treh desetletjih se je smrtnost otrok, mlajših od pet let, več kot prepolovila, število podhranjenih otrok pa se je skoraj prepolovilo, navaja sklad Združenih narodov za otroke (Unicef). A pristojne po njegovem opozorilu čaka še veliko dela. 262 milijonov otrok in mladih namreč ne hodi v šolo, 650 milijonov deklic in žensk se je poročilo pred svojim 18. letom, četrtina otrok pa bo do leta 2040 še vedno živela na območjih s skrajno omejenimi vodnimi viri.

Letošnji svetovni dan otroka bo po vsem svetu znova potekal v znamenju Unicefove modre barve in pod geslom Za vsakega otroka.

V Sloveniji bodo otroci v predsedniški palači s pomočjo ustvarjalne igre ustvarjali svet, v kakršnem si želijo odraščati, in ga predstavili predsedniku države Borutu Pahorju. Tudi letos bodo v posameznih občinah prevzeli vloge županov za en dan, v več podjetjih in ustanovah v gospodarstvu, kulturi in medijih pa bodo za en dan prevzeli vodilne vloge, podajali predloge in ideje. Preizkusili se bodo celo kot pomočniki pri vožnji z vzpenjačo na Ljubljanski grad.

Konvencija temelji na osnovnih človekovih pravicah, ki pripadajo vsem otrokom sveta

Konvencija temelji na osnovnih človekovih pravicah, ki pripadajo vsem otrokom sveta. To so zavračanje kakršne koli diskriminacije, najboljša korist otrok, preživetje, razvoj vseh potencialov in zaščita pred kakršnim koli izkoriščanjem ter sodelovanje in soudeležba otrok.

Otrok je v skladu s konvencijo vsako človeško bitje, mlajše od 18 let, razen če zakon določa polnoletnost že prej. Država mora zagotoviti izvajanje pravic iz konvencije, ki morajo biti zagotovljene vsakemu otroku brez izjeme.

Otrok ima pravico, da vzdržuje osebne stike s starši v primeru ločitve. Če je do ločitve prišlo zaradi pripora, zapora ali smrti, mora država nuditi njemu ali njegovim staršem ustrezne podatke o tem, kje je odsotni družinski član.

Oba starša sta enako odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj, določa konvencija. Država jima mora nuditi ustrezno pomoč pri izvrševanju njunih starševskih odgovornosti. Po členu, ki prepoveduje zlorabo in zanemarjanje v družini ali oskrbi, pa mora država varovati otroka pred vsemi oblikami zlorab. Na voljo morajo biti socialni programi, podpora in druge oblike zaščite.

Konvencija nadalje določa, da noben otrok ne sme biti izpostavljen vmešavanju v njegovo zasebno življenje, družino, dom ali dopisovanje. Otrok brez staršev pa ima pravico do nadomestne skrbi, ki je zagotovljena z nacionalno zakonodajo. Država je dolžna namenjati ustrezno pozornost tudi temu, da se otrokova vzgoja ne prekine.

Otrok begunec mora imeti ustrezno varstvo

Po določilih konvencije morajo pogodbenice otroku beguncu z ustreznimi ukrepi zagotoviti ustrezno varstvo in humanitarno pomoč pri uživanju veljavnih pravic. Sodelovati morajo z mednarodnimi organizacijami in tako pomagati, da otrok ne bo več begunec in da se bo ponovno združil s svojo družino.

Pogodbenice priznavajo otrokovo pravico do zaščite pred ekonomskim izkoriščanjem in pred opravljanjem dela, ki je lahko nevarno, ki moti otrokovo šolanje, škodi njegovemu zdravju ali telesnemu, umskemu, duhovnemu, nravstvenemu ali družbenemu razvoju.

Mlajši od 15 let ne smejo neposredno sodelovati v sovražnostih, prav tako pa tudi ne smejo biti rekrutirani, še določa konvencija.

Konvencijo, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 20. novembra 1989, so ratificirale skoraj vse države sveta. ZDA pa so jo le podpisale, ne pa tudi ratificirale.
Vir: STA

Oddaj komentar

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV