Občina Šentilj je po številnih parametrih raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) najbolj izpostavljena dejavnikom tveganja za zdravje. V primerjavi s slovenskim povprečjem, so Šentiljčani več “na bolniški”, večkrat pri zdravniku in bolj nagnjeni k samomorom.

Na NIJZ so v lanskem letu predstavili projekt Zdravje v občini, ki prikazuje zdravstveno stanje ljudi v vseh 212 slovenskih občinah. Po rezultatih analize so občine v vzhodnem delu Slovenije v slabšem položaju od občin na zahodu. Največ bolniških odsotnosti zaposlenih je v občinah Štajerske in Koroške regije ter v Pomurju. Na teh območjih je tudi največ visoko tveganega opijanja oseb. Kot nas je opozorila Nataša Vidnar, koordinatorica programov v Zdravstveno vzgojnem centru Maribor (pod okriljem Zdr. doma dr. Adolfa Drolca), pa so najslabše rezultate zabeležili v Občini Šentilj, zato v kratkem načrtujejo sestanek lokalne skupnosti, kjer bi dorekli možne ukrepe za izboljšanje zdravja krajanov. Po neuradnih informacijah pripravljajo (brezplačne) preventivne delavnice v Medgeneracijskem centru v Šentilju.

Zdravstveno stanje in umrljivost
Delež prebivalcev občine, ki so svoje zdravje ocenjevali kot dobro, je bil nižji od slovenskega povprečja.
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 16,1 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 13,7 dni.
Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen blizu slovenskemu povprečju.
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,4 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 1,9.
Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,8 na 1000, v Sloveniji pa 6,4.
Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 49 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 22.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
Delež kadilcev je bil 31 %, v Sloveniji pa 24 %.
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,5 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,8.
Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja.
Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 54,7 %, v Sloveniji pa 60,4 %.
Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 66,1 %, v Sloveniji pa 71,3 %.
Vir: NIJZ

Uredništvo

See author's posts