V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so predstavili petletni projekt kulturno-umetnostne vzgoje Prvi prizor: Gledališče kot prostor učenja simbolnih jezikov. Izvaja se v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija.
Projekt kulturno-umetnostne vzgoje je namenjen razvoju inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja, ki na inovativen način vključuje vzgojo in izobraževanje o gledališču, aktivno spoznavanje gledališča in ustvarjanje s področja gledališča in gledališke produkcije. V izhodišču predvideva obiskovanje gledališke produkcije profesionalnih producentov in vključevanje v strokovno zasnovane spremljevalne vsebine za mlado občinstvo ter usposabljanje in izobraževanje ustvarjalcev in strokovnih delavcev.

“Namen je tesneje zbližati vzgojo in izobraževanje na eni strani in umetniško snovanje na drugi, predvsem z mislijo na mlado občinstvo. Temeljimo na sodobnih vzgojnih teorijah, kjer se umetnost prepoznava kot pomemben segment v razvoju mladih,” je na današnji novinarski konferenci v SNG Maribor povedala vodja projekta, Mojca Redjko. “Prepričani smo, da umetniško snovanje, umetniški doživljaji in nato poustvarjanje krepijo različne veščine in kompetence, ki jih mladi potrebujejo za razvoj v kritične, ambiciozne in aktivne osebnosti,” je dodala.

V projektu, ki je vreden 200.000 evrov, nameravajo razviti inovativna izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce in ustvarjalce, ustvarjalne delavnice in predstavitvene programe ter druga pedagoška gradiva, ki bodo na voljo v spletni knjižnici.

Več otrok in mladih do gledališča

Pri razvoju sodeluje 18 osnovnih šol in vrtcev iz vse Slovenije, glavni partnerji pa so poleg SNG Maribor še Gledališče Koper, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Slovenski gledališki inštitut (SLOGI), KUD Moment in Teatro Matita. S strokovnim znanjem se vključujejo še zavod Petida, ZIK Maribor, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (AGRFT) ter filozofska in pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru.

Direktor SNG Maribor Danilo Rošker je prepričan, da bodo s tem dosegli, da bo več otrok in mladih prišlo do gledališča, hkrati pa bodo vzgojili nove generacije občinstva. “Če se s tem ne bomo resno ukvarjali, ne le da ne bomo imeli občinstva, ampak ne bomo imeli ustvarjalnih in razmišljujočih ljudi, ki so za to državo nadvse pomembni,” je dodala direktorica koprskega gledališča Katja Pegan.

Z osnovnošolsko in srednješolsko populacijo so sicer vsa tri sodelujoča gledališča že prej delala, zdaj pa si obetajo bolj sistematične podpore. “Le na ta način bomo v prihodnosti lahko peljali politiko, ki bo še bolj domišljena, raznolika in pestra,” je dejala vodja celjskega gledališča Tina Kosi.

Predlagani model predvideva ne le obiskovanje gledališke produkcije profesionalnih producentov, ampak naj bi izdelali tudi kakovostne spremljevalne vsebine.

“Naš cilj je, da so v izobraževalnem prostoru za neko točno določeno starost občinstva na voljo sprejemljivi, razumljivi programi, ki jim širijo obzorje. To pomeni, da otrok ne pride nepripravljen na dogodek, da gledališče razume in da se zna o gledališkem dogodku pogovarjati širše, kot samo iskati momente zgodbe. Za to pa potrebujemo dobra pedagoška gradiva za učitelje in vzgojitelje, s katerimi bodo ti lahko otroke popeljali v širše razmišljanje o umetnosti,” je pojasnila Dragica Haramija z mariborske univerze.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts