V teku sta prodaji dveh slovenskih podjetij. Mercatorja in Telekoma Slovenije. Na prvi pogled se v prvem primeru o prodaji odločajo zasebni lastniki, v drugem država. Vendar pa je razlika zgolj v tem, da je v primeru Telekoma slovenska država neposredno večinska lastnica, v Mercatorjevem pa preko bank, piše Damijan Toplak v Večeru.

Država obvladuje vse večji del slovenskega bančnega sistema, banke pa so ob skupini Pivovarne Laško največje lastnice Mercatorja. In ker se tik pred prodajama – Mercator naj bi bil – hrvaškemu Agrokorju – prodan že do konca junija, Telekom Slovenije do 10. avgusta – vse bolj krepi nacionalni interes, je na mestu vprašanje, ali tudi tokrat poskusa prodaj “nacionalnih draguljev” ne bosta uspešna.

V primeru Telekoma tudi parlamentarni odobritvi navkljub ne. Toda vmes se je v zgolj nekaj letih potencialna kupnina za Telekom prepolovila, za Mercator pa znižala celo za štiri petine glede na njeno najvišjo borzno ceno.

Menda naj bi imeli zagovorniki nacionalnega interesa in tisti, ki nasprotujejo prodajam slovenskih podjetij, trenutno največjo moč in zato izvajajo še zadnje poskuse, da jih preprečijo. Da je tako iz Mercatorja kot Telekoma Slovenije v preteklosti odtekalo na kupe denarja, je javna skrivnost.

Smiselno se je vprašati, zakaj se ti dve družbi sploh prodajata. Očitno zato, ker njuni lastniki nimajo ne dovolj interesa in ne kapitala, da bi ju lahko razvijali naprej. Ne nazadnje pa bi si s prodajo močno popravili bilance, precej bi se lahko razdolžila tudi slovenska država, piše komentator.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts