Ptujska klet je danes pred mestno hišo najstarejšega slovenskega mesta odprla razstavo, s katero bodo obeležili stoletnico njihove znamenite Zlate trte. S tem se bodo poklonili generaciji, ki je pridelala najstarejše slovensko vino. Pred sto leti sta jo v arhivsko klet položila Joseph Ornig in njegov sin Pavel, preživela je tudi vojne vihre.

Kot je povedal direktor Ptujske kleti Vinko Mandl, so ponosen dedič in ambasador stoletne vinarske tradicije mesta in regije. Z razstavo se želijo prikloniti prednikom, ki so prispevali pomemben delež v eno največjih arhivskih zbirk v tem delu Evrope, ter tistim, ki so pozneje skrbeli zanjo ter jo še sami plemenitili z izjemnimi vini svojega časa.

Po besedah oblikovalca razstave Slavka Podbrežnika Dobnika si takšen jubilej še kako zasluži posebno pozornost, saj je zgodba Zlate trte odlična in se dotika viharnih časov naše zgodovine, ki jih je po spletu naključij tudi preživela. “Z lahkoto lahko rečemo, da gre za mater vseh slovenskih arhivskih vin,” je dejal Podbrežnik.

Premična razstava sto in več let starih fotografij je postavljena na dogah soda in prikazuje ljudi iz tistega obdobja, poetika časa pa dokazuje, da je bogata zgodovina skozi v kleti še vedno obstoječe steklenice Zlate trte tudi danes ostala živa. Vino arhivskih steklenic namreč še vedno raste in se spreminja ter ima svojo osebnost.

Razstava bo na Ptuju na ogled teden dni, naslednji teden pa se seli v Maribor, kjer bodo obletnico Zlate trte združili z desetletnico odprtja Hiše Stare trte, nato pa se vrača domov, kjer bo pomemben del programa letošnjega Salona Sauvignon. Avtorji razmišljajo o gostovanju razstave tudi drugod po Sloveniji ter v sosednjih državah, morda pa tudi širše.

Zlata trta je nastala izpod rok nekoč uspešnega ptujskega podjetnika, veletrgovca z vinom in župana Josefa Orniga, ki jo je ta shranil v takratno Ornigovo, današnjo Ptujsko klet. Živahnega poslovnega utripa mesta ne ustavi niti druga svetovna vojna, veliko pa se za njegovega sina Pavla spremeni leta 1945, ko je bil prvi zavezniški napad na Ptuj usoden za velik del kleti.

Tarča plenjenja je bila takrat tudi arhivska klet, ki jo Ornigu vseeno uspe na skrivaj zazidati, kar je oblastem zamolčal, za skriti arhiv so vedeli le delavci, ki so skrivnost obdržali do konca vojne. Takrat je bilo Ornigovo premoženje nacionalizirano, praznjenje arhivov pa je potekalo do leta 1953, ko je na srečo ostalo tudi nekaj steklenic Zlate trte letnika 1917.

Po besedah Mandla gre za vrhunski spomenik vinske kulture Slovenije in Evrope, ki ji je nemogoče oceniti tržno vrednosti. Za primerjavo je povedal, da je najstarejše ocenjeno vino v njihovi kleti letnik 1921, sorte sauvignon, katerega maloprodajna cena znaša 54.790 evrov.

Sicer pa se je Mandl ob svojem prihodu odločil, da steklenic letnikov, ki jih imajo manj kot sto, sploh ne prodajajo. Imajo pa v Ptujski kleti na voljo letnik 1950, za katerega je v maloprodaji potrebno odšteti 541 evrov.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts