Mariborsko letališče še vedno v negotovosti glede prihodnosti

Mariborsko letališče je sredi poletja ostalo brez najemnika. Začasno je njegovo upravljanje prevzela državna družba DRI, s čimer se je država izognila vračanju evropskega denarja, ki ga je pred leti prejela za gradnjo potniškega terminala. Za zdaj ni mogoče napovedati, ali to pomeni začetek konca letališča ali korak v smeri boljše prihodnosti.

Nekateri menijo, da bi bilo treba podaljšati letališko stezo.

Nekateri menijo, da bi bilo treba podaljšati letališko stezo.

Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek zatrjuje, da njen cilj ostaja, da mariborsko letališče postane aktivno in živo. Kot je še dejala za STA, trenutno izvajajo postopke konsolidacije zemljišč ob letališču, da bi cesta ob njem in parkirišča, ki so za zdaj v lasti družbe Aerodrom Maribor oziroma preko nje nekdanjih kitajskih najemnikov, prešla v državno last.

“Obljubila sem, da bomo letališče obdržali odprto. To obljubo sem tudi izpolnila, seveda pa si želim, da ne bo samo odprto, pač pa bo tudi obratovalo. Zaradi omejitev znotraj EU država veliko ne more narediti, zato sem razočarana, da so poslanci zavrnili pravzaprav edino možnost, torej subvencioniranje nekaterih pomembnih linij, ki jih komercialni ponudniki ne zagotavljajo, in bi jih lahko vzpostavili tudi na tem letališču,” je dejala Bratuškova. Ob tem je spomnila, da so bile med nasprotniki tudi stranke, ki imajo poslance iz Maribora in regije.

Če je Bratuškova v preteklosti večkrat omenjala, da so glede letališča možni vsi scenariji, od iskanja novega upravljavca do prodaje ali celo zaprtja letališča, zdaj pravi, da je praktično edina izvedljiva možnost z razpisom poiskati dolgoročnega strateškega partnerja, ki mu bodo podelili koncesijo. Časovnico naj bi na ministrstvu pripravili do konca leta.

Po odpovedi najemne pogodbe s strani družbe Aerodrom Maribor obratovanje letališča poteka v skladu s pričakovanji, na infrastrukturnem ministrstvu pa zagotavljajo, da Družba za upravljanje investicij (DRI) kot začasni upravljavec vse naloge, ki izhajajo iz pogodbe, izvaja kakovostno in strokovno. Bratuškova dodaja, da v tem trenutku še vedno vidi vse možnosti nadaljnjega razvoja letališča.

DRI je po odločitvi vlade upravljanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor prevzela sredi julija, potem ko je družba Aerodrom Maribor, ki je bila od začetka 2017 v posredni lasti kitajskega kapitala, enostransko prekinila pogodbo. Kitajci so vse do konca redno plačevali 100.000 evrov mesečne najemnine.

Zaradi neuresničenih obljub prejšnjega vodstva infrastrukturnega ministrstva o ekspresni spremembi državnega prostorskega načrta, s čimer so želeli podaljšati letališko stezo in tako začeti uresničevati velikopotezne načrte za medcelinske povezave, so kitajski najemniki nadaljevanje sodelovanja pogojevali s predlogom, da namesto njihovega plačila najemnine država njim do sprememb DPN plačuje za upravljaje z letališčem. Na pristojnem ministrstvu tega niso sprejeli.

Družba Aerodrom Maribor je lani pridelala 2,2 milijona evrov izgube, ob tem ko ji je uspelo skupaj ustvariti le 810.000 evrov prihodkov. Slednji so bili sicer za okoli 100.000 evrov višji kot leto prej, a vseeno prenizki za pokrivanje najemnine. Kitajski lastniki so se zato januarja odločili za prekinitev pogodbe, po polletnem odpovednem roku pa dokončno zaključili z upravljanjem.

Na ministrstvu so sicer večkrat poudarili, da bi zdaj že nekdanji najemniki za dvig prometa na letališču poskrbeli tudi pred podaljšanjem letališke steze, a so bile številke do konca zelo skromne. Skupaj so lani našteli manj kot 2700 potnikov, od tega 1174 čarterskih in 1171 na redni liniji medtem že propadle družbe VLM Airlines v München in Antwerpen. Na področju tovornega prometa so zabeležili 234 ton tovora.

Leto 2020 bi lahko bilo odločilno za prihodnost letališča, saj je država začasno upravljanje predvidela le do izteka leta 2020. Letališče mora sicer obratovati vsaj do 11. novembra 2021, sicer bo Evropska komisija zahtevala vračilo dobrih desetih milijonov evropskih sredstev, ki jih je Slovenija prejela za obnovo starega in gradnjo novega, a za zdaj zelo slabo izkoriščenega potniškega terminala.

Nekateri mediji so poročali, da naj bi obstajali interesenti, vendar na ministrstvu trdijo, da se z njimi niso srečali. Ob tem poudarjajo, da bodo, ko se bodo odločili glede izbire dolgoročne rešitve, delo opravili transparentno za vse morebitne ponudnike. So pa potrdili, da so se pri njih v preteklosti že oglasili predstavniki nekaterih podjetij, ki so preverjali možnosti letenja preko mariborskega letališča.

Bratuškova je možnosti vlaganja v letališče predstavljala ob nekaterih svojih obiskih v tujini, mediji pa so poročali, da se je poleti na ministrstvu glede morebitnega sodelovanja oglasil predstavnik družbe National Aviation Systems in se pozanimal o trenutnem stanju.

Septembra naj bi bili v stikih tudi s podjetjem Panama cash & carry, ki naj bi se zanimalo za možnost letenja njihovega operaterja iz Indije preko Maribora v Evropsko unijo. Vendar naj bi bil prevoz tovora praktično nemogoč, saj bi tudi za tovorna letala dolgega dosega potrebovali daljšo stezo.

Na okoljskem ministrstvu so za STA povedali, da so spremembe DPN trenutno v fazi priprave predloga stališč do predlogov in pripomb z javne razgrnitve študije variant in okoljskega poročila. Zaključek te faze in nadaljnji postopek pa je odvisen od usmeritev in odločitev ministrstva za infrastrukturo. Od tega je odvisno tudi, kdaj bi lahko vlada potrdila dokument.

Bratuškova je glede morebitnih vsebinskih sprememb DPN dejala, da bodo nekatere spremembe verjetno potrebne, saj ni verjeti, da bi se kdo lotil okoli 600 milijonov evrov vrednega projekta, kakršnega so obljubljali kitajski najemniki. Prednost bodo dali predvsem najbolj nujnih zadevam, kamor sodi tudi podaljšanje letališke steze.
Vir: STA

Oddaj komentar

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV