Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.

Koga lahko vročina najbolj prizadene?
Vročina najbolj prizadene starejše, otroke in bolnike: bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil), osebe s socialno-ekonomskimi problemi (ljudi z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov), osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo na prostem in prebivalce mest).

Kakšne težave povzroča vročina?
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa: kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti in vročinsko kap.

Kako lahko preprečimo težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine?
Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto zmanjšamo izpostavljenost vročini: se umaknemo v SENCO ali v HLADNEJŠE PROSTORE. Zmanjšamo nastajanje toplote: omejimo fizično aktivnost. Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure. Uživamo “lahko hrano”, v manjših obrokih. Telesu omogočimo odvajanje toplote: s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin.

Pomagamo drugim
Nekateri ljudje so bolj ogroženi. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih. Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu. V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.

Ne pozabimo na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči (med 10. in 17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem, najmanj 30.
V vročini se hrana hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano. Zdravila shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika. Spremljamo napovedi in opozorila preko sredstev javnega obveščanja.

Povišane koncentracije troposferskega ozona – priporočila za prebivalce
Pred nami so topli meseci leta, ko ima onesnaženost zraka z ozonom v Sloveniji, še zlasti na Primorskem in Obali, lahko pomembne vplive na zdravje ljudi.
Splošna priporočila, ki veljajo za vroče, jasne, sončne dni, predvsem od meseca maja do vključno septembra oziroma ob povišanih koncentracijah ozona, so, da prostore zračimo v jutranjih urah in delu dopoldneva. Popoldne se zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer so koncentracije ozona nižje. Koncentracije ozona so v dnevu običajno najvišje med 12. in 16. uro, na Primorskem in Obali pa med 12. in 18. uro. Izogibamo se fizičnim aktivnostim na prostem (tudi v hribih so poleti koncentracije ozona visoke). Aktivnosti na prostem izvajamo v jutranjih urah, ko so koncentracije ozona praviloma nižje.

BKREPORTER

See author's posts