Uradni vladni govorec Jelko Kacin je dejal, da bo dodatek za delo v rizičnih razmerah izplačan, a ne takoj, saj večina bolnišnic nima zadostnih likvidnostnih sredstev. Prepričan je še, da je bil razlog za ostre odzive nesporazum. Glede morebitnega začetka sproščanja omejitvenih ukrepov pa je izpostavil, da vlada še ni sprejela konkretnih odločitev.

Vlada je s pripravo prvega svežnja protikoronskih ukrepov po Kacinovih besedah hitela tudi zato, da bi se vsa nujna izplačila najbolj obremenjenim in ostalim upravičenim lahko izplačala že ob rednih izplačilih v začetku aprila. “Za vsa ta izplačila smo pravočasno priskrbeli dovolj denarja. Ko bo zakon uveljavljen, bodo izvedena tudi izplačila skupaj s poračuni za nazaj,” je danes zagotovil. Najbolj obremenjeni bi dodatke sicer lahko prejeli že po obstoječi zakonodaji, ki pa omogoča izplačila v višini največ 65-odstotne urne postavke osnovne plače, je še dejal in dodal: “Prav zato je minister za zdravje predlagal, da se počaka na uveljavitev novega zakona, ki omogoča izplačila v višini do sto odstotkov.”

Torkove ostre obsodbe priporočila ministrstva za zdravje Tomaža Gantarja z začetka meseca, naj zdravstveni domovi zadržijo izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah, so po Kacinovem mnenju posledica nesporazuma, ob tem je dodal: “Gre za šum v komunikaciji med ministrom za zdravje in tistimi, ki jim je minister želel pojasniti zadeve.” Pojasnil je, da večina bolnišnic nima likvidnostnih sredstev za izplačilo teh dodatkov. Tako bi bilo treba počakati na sprejem interventnega zakona, saj bodo sredstva za izplačilo dodatkov zagotovljena iz proračuna.

Glede torkovih navedb premierja Janeza Janše o nadzorovanju virov okužb pa je Kacin zagotovil, da gre izključno za prostovoljno odločitev vsakega posameznika v samoizolaciji, da omogoči sledenje svojemu mobilnemu telefonu “izključno v geografskem smislu” in brez drugih posegov v zasebnost. “Nikakor ne gre za sprožitev 103. ali 104. člena protikoronskega zakona,” je zagotovil. 103. člen se med drugim nanaša na pooblastila policije, 104. pa na kazenske določbe na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost.

Na vprašanje, kakšno je sodelovanje vlade z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem, pa je Kacin dejal, da bi si Slovenija želela hitrejši postopek za pridobitev soglasja na ravni EU in da bi pomoč, ki se jo naroča prek EU, prišla hitreje. “Želeli bi si, da bi EU razumela, da Slovenija svojo pomoč namenja tudi tistim, ki so še bolj ogroženi, in da to ne sme postaviti pod vprašaj naših zaprosil za pomoč v okviru skupnega evropskega naročila. Želeli bi si več sodelovanja in hitrejše odzivanje,” je dejal.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts