Janja Garnbret je na Japonskem kot prva v zgodovini na enem svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v istem letu osvojila tri naslova svetovne prvakinje. Po balvanih in težavnosti je zlato osvojila tudi v disciplini, ki bo olimpijsko premiero doživela čez eno leto. Na prvenstvu v Hachiojiju je s trojnim zlatom potrdila tudi olimpijsko normo.

Težko je našteti vse mejnike, ki jih iz leto v leto na novo postavlja slovenska super šampionka vertikale. Pri komaj dvajsetih letih ima s svetovnih prvenstev sedem kolajn, od tega šest zlatih, s čimer je postala najuspešnejša tekmovalka v zgodovini športnega plezanja. Dve zlati kolajni in eno srebro ima v težavnosti, dve zlati si je priplezala na balvanih, dvakrat zlata pa je tudi v olimpijski kombinaciji.

Že kot otrok in nato v mladinski reprezentanci je kazala razkošen talent, saj je kot za šalo osvajala smeri, ki jim niso bile kos starejše tekmovalke. Hiter prehod med članice je bil samoumeven. S 16 leti je v svetovnem pokalu debitirala 10. julija 2015 v Chamonixu, s stopničkami. Na tekmi, ki je štela tudi za evropsko prvenstvo, je bila slabša le od deset let starejše moštvene kolegice Mine Markovič. Od takrat naprej je bila za slovensko šampionko ovira le nebo, saj je osvojila vse tisto, kar je napovedala, da bo osvojila. Težavnosti je dodala še balvane, s čimer je postala najbolj vsestranska tekmovalka v karavani.

Njen pohod na svetovni vrh se je začel leta 2016 v Parizu, ko je na svojem prvem svetovnem prvenstvu prvič postala svetovna prvakinja v težavnosti, takrat s sedemnajstimi leti kot druga najmlajša v zgodovini.

Svojo prvo sezono med članicami v svetovnem pokalu je kronala še z osvojenim premiernima naslovoma skupne zmagovalke v težavnosti ter kombinaciji v seštevku disciplin. Težavnostni in kombinacijski seštevek je osvojila tudi v sezonah 2017 in 2018 svetovnega pokala. Na naslednjem svetovnem prvenstvu lani septembra v 2018 je pri svojih 19 letih osvojila srebro v težavnosti ter postala prva svetovna prvakinja v novi disciplini olimpijski kombinaciji, v kateri se plezalci preizkušajo v vseh treh disciplinah, hitrosti, balvanih in težavnost, o najboljših pa odloča zmnožek izidov. Prav tako je prvič v karieri kot najbolj vsestranska tekmovalka osvojila tudi zlato na balvanih.

Na Japonskem pokorila vso konkurenco

Letos na Japonskem je upravičila najvišja pričakovanja in že v prvi posamezni disciplini premagala vso konkurenco ter postala prva tekmovalka, ki je uspešno ubranila naslova svetovne prvakinje, na balvanih in nato še v olimpijski kombinaciji. Na balvanih je vodila v vseh treh krogih. Tudi v težavnosti je bila boljša od ostalih tekmic v kvalifikacijah, polfinalu in finalu za drugo zlato na prvenstvu.

V hitrosti, ki na Slovenskem nima prave tradicije, napreduje iz leto v leto. Na 23. mestu je v tej v posamični disciplini sicer ostala brez izločilnih bojev, a je vseeno vpisala nov slovenski ženski državni rekord na 15-metrskih umetnih stenah s časom 9,157 sekunde. Za konec prvenstva se je z najmanjšim zmnožkom izidov v vseh treh posameznih disciplinah prebila v kvalifikacije kombinacije ter s tretjim dosežkom v finale najboljše osmerice v kombinaciji za sijajni zaključek že tako odličnega prvenstva.

Piko na i nastopom na olimpijskem prizorišču na obrobju Tokia je v torkovem finalu tlakovala s šestim dosežkom hitrosti, drugim dosežkom balvanov in najboljšim dosežkom težavnosti za najmanjši zmnožek 12. Že z uvrstitvijo v finale si je Garnbretova kot prva in za zdaj edina Slovenka priplezala olimpijsko normo. Prihodnje poletje bo tako tudi glavna slovenska kandidatka za olimpijsko kolajno.

Garnbretova je na Japonskem naši državi priplezala osemnajsto odličje na svetovnih prvenstvih v športnem plezanju. Na Japonskem je svojo prvo kolajno na svetovnih prvenstvih osvojila tudi Mia Krampl, ki je bila v težavnosti slabša le od Garnbretove za srebro. Tako kot lani v Innsbrucku ima Slovenija štiri kolajne. Lani si je balvanski bron priplezal Gregor Vezonik.

Martina Čufar je leta 2001 v težavnosti postala prva Slovenka z naslovom svetovne prvakinje. Mina Markovič je bila v letih 2009, 2011 in 2014 tretja v kombinaciji, leta 2014 tudi svetovna podprvakinja v težavnosti in leta 2016 v Parizu bronasta v tej disciplini.

Maja Vidmar je v letih 2007 in 2009 dosegla bron v težavnosti, v moški konkurenci pa je najvišje posegel Jernej Kruder z drugim mestom v balvanskem plezanju leta 2014 v Münchnu.

Garnbretova pred izzivi

Pred Garnbretovo je še veliko izzivov. Kot prva Slovenka lahko uresniči tudi olimpijske sanje in po svetovnih vrhovih osvoji tudi Olimp. Pred letošnjo sezono se je prijateljsko razšla z dolgoletnim trenerjem Gorazdom Hrenom, ki jo je spremljal od njenih začetkov. Gre za njeno pot v plezalsko zrelost in samostojnost. Odločila se je, da bo trenirala sama. Še vedno pa ima podporo selektorja Hrena in reprezentance.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts