Pri Karantaniji je izšla šesta, dopolnjena in razširjena izdaja knjige velikega Prešernovega nagrajenca Toneta Partljiča Hotel sem prijeti sonce. Knjigi so dodane tri črtice iz dela Slišal sem, kako trava raste ter novejša črtica o psičku Mišku. Dodano biografijo je napisal kar sam pisatelj, delo pa vključuje še zapise literarnih strokovnjakov.

Slovenska mladinska klasika Hotel sem prijeti sonce je prvič izšla leta 1981. Zbirka spominskih črtic predstavlja iskrive dogodke, občutja in prebliske iz Partljičevega otroštva. V zgodbah se pisatelj vrača v rodno Pesnico ter skozi otroške oči kot tudi skozi spomin odraslega naslika nadvse življenjske in preproste zgodbe svoje družine. Knjiga je na seznamu del za domače branje, današnje predstavitve v Konzorciju pa so se udeležili učenci 6. razreda OŠ Majde Vrhovnik.

Po besedah urednice Maje Nemec je posebna značilnost črtic iz dela Hotel sem prijeti sonce “prežetost in prepletenost smešnega, hudomušnega, igrivega in na drugi strani grobega, bridkega, morda celo tragičnega”. Partljič se je zelo razveselil mladega občinstva. Kot je pojasnil, se med otroki, tudi kot nekdanji učitelj, najbolje počuti. Po njegovih besedah je zanj človek vselej “kompleten”, pri dveh ali pri 75. letih. “Ljudje imajo vedno isto energijo,” je menil in poudaril, da zelo spoštuje mlade.

V Partljičevih pripovedih mesto najdejo številni člani njegove družine. Med črticami, ki so na novo vključene v zbirko, je tudi zgodba o pisateljevem “pravnuku”, psičku Mišku. Ko se ga je vnukinja naveličala, ga je popolnoma za svojega vzela njegova žena in ob tem malce pozabila na dedka. Poleg omenjene zgodbe je pisatelj in dramatik učencem pripovedoval še zgodbo O moji prvi (pol)poroki, v kateri opisuje prvo srečanje mladeniča s sramom ob vstopanju v svet spolnosti.

Učenci so Partljiča kar zasuli z vprašanji. Povedal jim je, da piše, odkar pomni. Svojo prvo knjigo je izdal pri 27. letih ter osnovnošolce pomiril, da je pred njimi še veliko časa. Na vprašanje, zakaj se je odločil za pisateljevanje, pa je odgovoril, da se po njegovo vsak na svetu za nekaj rodi. “V sebi moraš nositi nekega vraga,” je povedal. Sam živi za knjige in od knjig.

Uredništvo

See author's posts