Na volitvah v Evropski parlament je zmagala stranka SDS, ki je dobila 24,86 odstotka glasov in bo imela tri poslance. Sledi skupna lista NSi in SLS s 16,46 odstotka glasov in dvema poslancema, po en mandat pa so volivci zaupali listi Verjamem (10,50 odstotka), DeSUS (8,16 odstotka) in SD (8,05 odstotka). Volilna udeležba je bila 24,08-odstotna.

V novem mandatu Evropskega parlamenta bodo tako sedeli slovenski poslanci Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver z liste SDS, Franc Bogovič in Lojze Peterle s skupne liste NSi in SLS ter Igor Šoltes (Verjamem), Ivo Vajgl (DeSUS) in Tanja Fajon (SD). Za Peterleta bo to že tretji mandat evropskega poslanca, za Zvera, Fajonovo in Vajgla pa drugi. Vajgl je bil sicer na prejšnjih volitvah izvoljen na listi Zares, tokrat pa je kandidiral na listi DeSUS.

Nosilec zmagovalne liste Zver je prepričan, da je volilno telo nagradilo proevropsko usmerjenost SDS, pa tudi skupne liste NSi in SLS. Kot je dejal, so njihovi protikandidati z leve strani političnega pola poudarjali evroskepticizem ali celo evrofobijo, a s tem niso uspeli prepričati volilnega telesa. Tudi to pa je po njegovem mnenju vplivalo na nizko volilno udeležbo, ki jo je označil za veliko zaušnico tako politikom kot medijem.

Desnica se krepi in očitno imajo desnosredinske stranke pravi recept za izhod EU in Slovenije iz krize, je bila zadovoljna Tomčeva, medtem ko je Šulinova izid pripisala razdrobljenosti levice ter dejstvu, da so “volivci znali prepoznati, komu zaupajo”.

Bogovič je s skupnim nastopom SLS in NSi na evropskih volitvah zadovoljen. Na terenu je bilo čutiti, da so ljudje sodelovanje dveh strank zaznali kot velik napredek v slovenski politiki, je komentiral. Peterle pa je volilni rezultat skupne liste označil za zmago pomladnih strank v Sloveniji.

Šoltes je mandat za svojo listo označil za prvi korak aktivnega vstopa v slovensko politiko. Sicer pa si želi, da bi našli način, s katerim bi pokazali, da moramo živeti skupaj. “Naša naloga je, da delamo v dobro vseh,” je dodal.

Fajonova je s svojim rezultatom zadovoljna, ne pa tudi z rezultatom SD, ki je izgubila en sedež v Evropskem parlamentu. Napovedala je, da bodo organi stranke v prihodnjih dneh razmislili, kako naprej. “Predvidevam, da bomo morali potegniti posledice,” je dejala. Je pa prepričana, da ima SD trdno bazo volivcev in bodo uspeli strniti vrste.

Stranka DeSUS je z izvolitvijo v Evropski parlament dobila priložnost, da na evropski ravni sproži vprašanje statusa starejših ter pravic, za katere so v tem trenutku prikrajšani, pa je komentiral Vajgl. Zatrdil je, da se bo zavzemal predvsem za dostojanstvo, gmotni položaj in socialni status starejših.

Ostale liste, ki so kandidirale na volitvah, so po uradnih, vendar še delnih in začasnih izidih, ostale pred vrati Evropskega parlamenta. PS je dobila 6,62 odstotka glasov, Združena levica 5,48 odstotka, lista Kacin – Konkretno 4,86 odstotka in SNS 4,05 odstotka.

Izžrebani kandidati projekta Sanjska služba so prepričali 3,59 odstotka volivcev, Piratska stranka Slovenije 2,58 odstotka, Solidarnost 1,67 odstotka in DL zgolj 1,12 odstotka. Predsednik slednje Gregor Virant je kmalu po objavi izidov volitev, odstopil, ostaja pa član stranke.

Po manj kot odstotek glasov pa so dobile stranke Zares (0,91 odstotka), Zeleni Slovenije (0,73 odstotka) in Slovenski narod (0,35 odstotka).

Nesporne zmagovalke evropskih volitev v Sloveniji so tako desnosredinske stranke, stranke dosedanje vladne koalicije pa popolne poraženke. SDS je praktično ponovila svoj prejšnji rezultat in dosegla bistveno prednost pred tekmeci. “Dovolj je samo pomisliti na dejstvo, da bo imela tri poslance, medtem ko bodo imele vse ostale uvrščene stranke le po enega,” je komentiral Matej Makarovič z novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije.

Kar zadeva skupni nastop NSi in SLS, se je po Makarovičevi oceni ta nesporno bolj izplačal SLS, ki bi brez tega sodelovanja skoraj gotovo ostala brez poslanca. Podobno je menil kandidat skupne liste Aleš Hojs (NSi), ki je sicer v nasprotju z drugimi predstavniki naveze teh dveh strank izrazil dvom o uspešnosti skupnega nastopa na volitvah. Čeprav je bil drugi na listi, Hojs ni bil izvoljen, pač pa je sedež v parlamentu s preferenčnimi glasovi dobil prvak SLS Bogovič.

Volilna udeležba je bila s 24,08 odstotka najnižja doslej. Leta 2004 je namreč na volišča prišlo 28,35 odstotka volivcev, leta 2009 pa 28,37 odstotka. Udeležba na volitvah v Sloveniji je tudi precej nižja kot na ravni celotne EU, saj je tam na volišča prišlo 43,11 odstotka volivcev.

Nizka udeležba se zdi političnemu analitiku Igorju Pribcu vredna razmisleka. Te volitve so dober napovednik, kaj se lahko zgodi, če bodo parlamentarne volitve julija, je dejal in ocenil, da bo v tem primeru bitka potekala na glasovanju po pošti, saj bo Slovencev julija v Sloveniji bistveno manj kot danes.

Rezultate evropskih volitev je ocenil z ugotovitvijo, da je skoraj pol mandatov dobila stranka pravnomočno obsojenega človeka. Kot majhno presenečenje je izpostavil DeSUS, ki je morda pobral nekaj glasov desnim strankam, za poraženko pa je označil levico v celoti. Pri tem je še posebej izpostavil SD, katere rezultat bi moral biti po njegovem mnenju znamenje za alarm za vodstvo stranke.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts