Vseh 17 kandidatov za župana Maribora med svojimi prednostnimi nalogami izpostavlja pomoč pri ponovnem zagonu lokalnega gospodarstva. Poleg vprašanja o treh prioritetnih projektih so jim zastavili še vprašanji, kako bodo zagotovili denar zanje in kako bodo v mesto privabljali vlagatelje.

Borut Ambrožič, 44 let, univerzitetni diplomirani pravnik (Stranka medgeneracijske solidarnosti in razvoja)

Med prednostnimi projekti, ki jih bo izvedel v primeru izvolitve za župana, je ureditev cestne, kolesarske in sprehajalne infrastrukture mesta in neposredne okolice. Prav tako so zanj ključni družbeno odgovoren management občinskih prostorov in zemljišč, gospodarski in socialni preboj mesta ter izboljšanje poslovnega okolja. Ključ uspeha po njegovih ocenah leži v pravi in pravočasni identifikaciji projekta, ki ga je moč s soudeležbo financiranja prijaviti na ustrezen evropski razpis, ali sklepanju javno-zasebnih partnerstev. Pri privabljanju vlagateljev mora biti cilj vodstva občine povečanje prepoznavnosti Maribora nasploh, predvsem pa kot priložnostne lokacije za investitorje, na primer z ugodnostmi pri nakupu zemljišč, nudenjem ustrezne infrastrukture in odpravo administrativnih ovir, je prepričan.

Stojan Auer, 50 let, diplomirani ekonomist (Lista za pravičnost in razvoj)

V primeru izvolitve za župana bo Maribor za slovensko vlado enakopraven sogovornik, med svojimi prvimi nalogami pa navaja še ukinitev “fištravčevega davka na dež” in zmanjšanje položnic komunalnih podjetij. Vlada mora po njegovem prepričanju Mariboru zagotoviti 600 milijonov evrov, kolikor je po oceni mariborskih gospodarstvenikov potrebno za rešitev pred propadom, priložnost za financiranje načrtovanih projektov pa vidi tudi v sredstvih iz finančne perspektive EU 2014-2020, ki se morajo deliti v Mariboru, projekti pa se morajo izvajati v štajerski regiji. Za večjo privlačnost mesta tujim investitorjem namerava zmanjšati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za 30 odstotkov, organizirati pisarno za tuje investicije ter takoj pristopiti k izvedbi cargo-logističnega centra v sklopu mariborskega letališča, ki lahko zagotavlja okoli 3000 delovnih mest.

Melqart Mohamad Berro, 63 let, zdravnik (Zelena koalicija Slovenije)

Za prednostne naloge si je zadal ureditev podobe mesta z obnovo talnih površin in zanemarjenih fasad, zaščito naravnih virov ter sanacijo vseh vodovodnih instalacij. Ključno se mu zdi še spodbujanje socialno-zelenega podjetništva ter izgradnja centra za paliativno oskrbo z zmogljivostjo za vso severovzhodno regijo. Slednji se lahko po njegovem mnenju financira iz občinskega denarja, ministrstva za zdravje, zavoda za zdravstveno zavarovanje in evropskih skladov. Za investitorje bi zmanjšal birokracijo in omogočil hiter dostop do dokumentacije. Trajnostni projekti so po njegovem prepričanju vedno zanimivi za investitorje, tudi iz tujine.

Dragan Bosnić, 56 let, profesor biologije (ZaAB)

V primeru izvolitve za župana želi najprej vrniti ljudem samozaupanje, samospoštovanje in veselje do življenja v Mariboru. Primarnega pomena zanj je, da ljudje ponovno posvojijo mesto, ki jim je bilo odtujeno. Med njegovimi prioritetami so še Športni center Pohorje, oživljanje Drave in Start up ekosistem. Glede možnosti financiranja projektov poudarja, da pozna zgolj interpretacijo finančnega stanja občine in da bo šele napovedana zunanja revizija poslovanja občine dala neko realno osnovo za racionalno odločanje. Tuji investitorji po njegovem mnenju niso rešitev mariborskih zagat, saj kapital potrebuje poceni delovno silo in okoljevarstveno “toleranco”. Rešitev vidi v malih podjetjih, protokooperaciji, zadružništvu, start upih, spin offih, coworkingu in podobnem.

Peter Tomaž Dobrila, 51 let, producent v kulturi (Solidarnost)

Med njegovimi prednostnimi nalogami so povezovanje kulture, športa in gospodarstva, vključitev vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti v podobo mesta, ureditev prometne infrastrukture za kolesarje in pešce ter usposobitev letališča. Priložnost za finančne prilive vidi v pridobivanju EU sredstev strukturnih, regionalnih, socialnih in kohezijskih skladov, posebnih programih zaposlovanja ter brezplačni oddaji praznih prostorov v lasti občine novim vsebinam, najboljšim programom in najustreznejšim poslovnim načrtom. Tuja vlaganja bo privabljal z aktivno mednarodno dejavnostjo in vključitvijo vseh svojih povezav in konzorcijev, z naslavljanjem konkretnih ljudi in nosilcev funkcij v kulturi, športu, gospodarstvu in politiki ter s konkretnimi projekti s pobratenimi mesti, regijskimi, čezmejnimi in evropskimi pobudami in delovanjem v mrežah.

Metod Dolinšek, 43 let, razvojni ekonomist (SD)

Če bo izvoljen za župana, si bo prizadeval za ustanovitev socialnega podjetja, ki bo kupovalo lokalne kmetijske pridelke in jih distribuiralo v šole in vrtce, viške pa humanitarnim organizacijam. Zadal si je še uresničitev projekta Invest in Maribor ter raziskovalno-razvojnega inkubatorja Teslova agencija Maribor. Kot razvojni ekonomist bo vzpostavil močno strukturo za razvoj projektov, ki bo sposobna pridobivati zasebna in javna razvojna sredstva v mednarodnem prostoru ter uspešno pridobivati sredstva EU. Z učinkovitim upravljanjem javnih zavodov in javnih podjetij pa bodo ustvarjeni tudi potrebni viri za lastno sofinanciranje. Novega zadolževanja ne bo, pravi. V okviru projekta Invest in Maribor bo po napovedih vzpostavil primerno poslovno okolje ter oblikoval konkretne ponudbene pakete za domače in tuje investitorje, kot to poznajo v mednarodni praksi. Z angažmajem mednarodno uveljavljenih strokovnjakov za privabljanje tujih investicij bo zagnal proces, ki bo kontinuirano predstavljal blagovno znamko Maribor potencialnim investitorjem.

Andrej Fištravec, 57 let, doktor sociologije (skupina volivcev)

Med prednostnimi nalogami v novem županskem mandatu izpostavlja nova delovna mesta, obnovo infrastrukture in oživljanje mestnega jedra. Mestna občina Maribor (MOM) bo pod njegovim vodstvom kandidirala na razpisih, privabljala tuje investitorje za zagon gospodarstva, proračun pa bo bistveno bolj razvojno naravnan kot v prejšnjih mandatih. Glede privabljanja tujih vlagateljev pa pravi, da se konkretni ukrepi že izvajajo – v Mariboru bo samo na račun tujih investicij – kuvajtskih, kitajskih, nemških, ruskih in drugih – na voljo nekaj sto stabilnih in dobro plačanih delovnih mest.

Franc Jesenek, 71 let, mehanik za tirna vozila (Stranka slovenskega naroda)

Najpomembnejši projekti so mu kompostarna in sortirnica komunalnih odpadkov, komunalna opremitev Poslovne cone Tezno v skladu z novim občinskim prostorskim načrtom, obnova cest in semaforjev ter izgradnja avtocestnega počivališča Zrkovci. Denar za te projekte namerava pridobiti s črpanjem evropskih sredstev, namenskimi sredstvi iz proračuna MOM, dolgoročnimi bančnimi krediti Evropske investicijske banke, kohezijski skladi in investitorji iz tujine. Slednje bo privabljal z osebnimi stiki v Avstriji, prodajo zemljišč investitorjem in spodbujanjem javno-zasebnega partnerstva.

Tomaž Kancler, 53 let, arhitekt (SDS)

Najprej bo znižal stroške delovanja javnih gospodarskih služb, okrepil turistično-športno-rekreacijske projekte kot samostojne gospodarske panoge, obnovil in oživel staro mestno jedro ter s temi ukrepi zagotovil mestu pomen širšega regijskega centra v trikotniku Ljubljana-Zagreb-Gradec. Denar za projekte bi zagotavljal z odgovornim izvajanjem javnih naročil, s projektnim vodenjem in črpanjem EU sredstev ter oblikovanjem sklada za financiranje lastnega deleža, s preusmerjanjem izkazanih dobičkov javnih gospodarskih služb v nižanje življenjskih stroškov občanov ter s priznavanjem javno-zasebnega partnerstva kot zagotovilom razvoja. Po izpolnjenih robnih in formalnih pogojih bo zagotovil eno vstopno točko, ki bo olajšala prihod tujim investitorjem. Tujim partnerjem bo predstavljal mesto kot center regijskega trikotnika, poudarjal pozitivne izkušnje že prisotnih tujih naložbenikov ter osebno aktivno vodil mednarodne odnose.

Franc Kangler, 49 let, pravnik (Županova lista)

Napoveduje takojšnje reševanje problema zimske sezone v Mariboru in sanacijo ŠC Pohorje. V celoti želi počrpati sredstva iz finančne perspektive EU 2014-2020 za projekte, kot so Mariborska knjižnica, Akvarij – Terarij, Umetnostna galerija Maribor, Ljudski vrt. Glede financiranja se zaveda, da je Slovenija in s tem tudi občine v gospodarski in socialni krizi in ni denarja za investicije, zato je potrebno investicijski ciklus občine prilagoditi novi finančni perspektivi. Glede na zakonske možnosti je po njegovih ocenah mogoče v slovenske občine privabiti investitorje tako, da se prostorske akte hitro, učinkovito in zakonito prilagodi trenutnim investicijskim potrebam. Pričakuje tudi sodelovanje vlade, da spremeni nekatere zakone, ki bodo omogočali olajšave za investitorje in učinkovitost znotraj občin.

Anton Krajnc, 63 let, univerzitetni diplomirani ekonomist (SMC)

Med prednostne naloge uvršča oživitev gospodarstva, malega gospodarstva in povečanje zaposlenosti, sanacijo komunalnih podjetij, cest, ulic, trgov in prometno ureditev. Denar za to je po njegovem mogoče zagotoviti s prečiščevanjem proračunskih postavk, znižanjem manj potrebnih in ne nujnih postavk, povečanjem prihodkov iz vseh naslovov, znižanjem stroškov in obveznosti ter brez dodatnega zadolževanja. Za privabljanje vlagateljev so nujne spremembe zakonodaje s področja gospodarskih družb, davčnih in drugih predpisov, na občini pa bi izdelali zazidalne načrte s komunalno opremljenimi zemljišči za domače in tuje investitorje, pravi. Z gospodarstvom želi skupaj pripravljati projekte za črpanje EU sredstev na raznih področjih ter izdelati načrte aktiviranja vseh praznih stavb in zemljišč na območju propadlih podjetij v Mariboru.

Danilo Filip Križman, 57 let, magister tehniških znanosti (Stranka mladih – Zeleni Evrope)

Ključno se mu zdi gospodarstvo, pri tem pa računa tudi na privabljanje strokovnjakov iz tujine, povezovanje Maribora in Gradca na vseh področjih ter posnemanje sosedov. Za dobre projekte je po njegovem prepričanju v svetu dovolj finančnih virov, privabljeni podjetniki jih bodo našli sami. Sredstva za ustvarjanje ugodnih pogojev bo potrebno pridobiti iz vseh možnih virov, to pa so ta trenutek obljubljena pomoč vlade, kohezijska in druga evropska sredstva, morda tudi zasebne investicije. Za slednje so na voljo nepremičnine vseh vrst, sposobna delovna sila, kakovosten les, voda, geotermalna energija, podtalnica. Priložnost vidi tudi v komunalnih, zelenih in bio odpadkih, neizoliranih hišah in potrebi po kogeneracijah na biomaso.

Rok Maltarski, 29 let, tehnolog prometa (LDS)

Kot prednostne naloge si je zastavil reševanje brezposelnosti vseh ljudi, določene olajšave za podjetnike z uresničevanjem projektov, reševanje ŠC Pohorje in na splošno smučarske sezone. Ključno se mu zdi urejanje prostora, npr. večnamenske dvorane, kjer bi ljudje lahko ustvarjali, igrali svojo glasbo in se razgibavali. Uredil bi kolesarske poti in pešpoti med Mariborom in okolico ter obnovil nekatera nogometna igrišča. Ti projekti z izjemo reševanja ŠC Pohorje po njegovi oceni niso tako dragi in bi sredstva morala biti zagotovljena. Investitorje iz tujine bi pritegnil predvsem z ugodnimi najemninami za proizvodnjo, obrt in gostinstvo. Proizvajalcem bi ponudil tudi subvencije za zaposlovanje ter prostore v industrijski coni bivšega Tama.

Bernard Memon, 41 let, magister državnih in evropskih študij (NSi)

Ustvaril bi pogoje, da bo Maribor postal podjetniško mesto. Znižal bi stroške občanov (komunala, cene parkirišč izven strogega centra, avtobusni prevoz…), oživil mesto in staro mestno jedro ter za 50 odstotkov povečal število turistov, tudi z obnovo obrežja Drave. Sredstva za večje projekte bi zagotovil s pospešitvijo pridobivanja evropskih sredstev, vključitvijo zasebnega kapitala in vstopom strateških investitorjev. Ne izključuje lastnih investicij, predvsem tistih v javnem interesu. S spremembo občinskega prostorskega načrta bi določil dele mesta, kjer se želi Maribor odpreti industriji, obrti in podjetništvu. Tam bi uredil komunalno opremljenost, znižal nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, vzpostavil konkurenčne cene komunalnih storitev in na ravni države dosegel posodobitev komunikacijskih povezav in izboljšanje logističnih zmožnosti. Mesto se lahko po njegovem mnenju investicijam odpira tudi z javno-zasebnimi partnerstvi in skupnimi investicijami s sosednjimi regijami.

Peter Rižnar, 55 let, magister znanosti s področja managementa (Združena levica)

Izboljšal bi transparentnosti poslovanja mestnih oblasti, vključno s podjetji v večinski lasti občine, zmanjševal tveganje korupcijskih dejanj ter izboljšal sodelovanja med občino, mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi na podlagi participatornega proračuna. Evropska sredstva so po njegovem mnenju ena zelo pomembnih možnosti za zagotavljanje finančnih virov za realizacijo projektov, računa pa tudi na sodelovanje NKBM, ki mora služiti predvsem mestu, njegovim potrebam po sredstvih za zagon gospodarstva in posledično ustvarjanje novih delovnih mest. Glede privabljanja investitorjev meni, da je najprej potrebno ustvariti zaupanje med prebivalci in mestno oblastjo ter odpraviti vplive korupcijskih tveganj in politiko klientelizma.

Andrej Šiško, 45 let, inženir informatike (Gibanje Zedinjena Slovenija)

Prizadeval si bo za ustanovitev Štajerske deželne banke za brezobrestno podporo investicijam v lokalno gospodarstvo, uvedbo vzporedne lokalne valute “mariborčan” in ustanovitev vsaj treh podjetij za zaposlitev več tisoč brezposelnih Mariborčanov. Sredstva za projekte bo pridobil s korenito spremenjenim občinskim proračunom, ki bo investicijsko naravnan, z dodatnimi investicijskimi sredstvi nove Štajerske deželne banke ter “z vrnjenim nakradenim premoženjem”. Investitorjem bi zagotovil ustrezno infrastrukturo, hitro rešeno dokumentacijo in načrtne davčne olajšave za odpiranje novih delovnih mest. Pripravil bi predlog zakona o posebnem položaju MO Maribor na ravni Slovenije, ki bi omogočil razvoj mesta.

Oton Štrucl, 67 let, upokojenec (Krščanski demokrati)

Med drugim napoveduje prizadevanje za večjo učinkovitost občinske uprave ter preglednejšo in preudarnejšo porabo sredstev iz občinskega proračuna. Med njegovimi načrti so še znižanje najemnin občinskih prostorov v starem mestnem jedru, poostrena merila in večji nadzor pri podeljevanju različnih koncesij in obratovalnih dovoljenj v občini ter nižja cena vodarine, toplotnega ogrevanja in kanalščine. Na vprašanje, kako bi te projekte financiral in privabljal vlagatelje, ni odgovoril.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts