Projekt Conquer, v katerem sodeluje Univerza v Mariboru, je eden od 24 projektov, ki so bili izbrani na razpisu za “prihodnje in nastajajoče tehnologije” v evropskem programu Obzorja 2020. Med izbranimi je edini, v katerem sodeluje kakšna slovenska institucija. Raziskuje nove tehnike za diagnosticiranje in zdravljenje tumorjev.

Celotna vrednost projekta Conquer je 2,4 milijona evrov, pri čemer na mariborsko univerzo pripade okoli 580.000 evrov. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal rektor Danijel Rebolj, ni toliko pomembna višina sredstev kot dejstvo, da je bil projekt izbran med 643 prijavljenimi in da gre za razpis v stebru odlična znanost v “podporo najbolj norim, prebojnim idejam”.

Koordinator projekta je Tehniška univerza iz avstrijskega Gradca, v njem pa sodeluje pet raziskovalnih skupin iz Avstrije, Slovenije, Švedske, Poljske in Nemčije. Tema projekta se navezuje na novo tehnologijo, ki po navedbah mariborske univerze pomeni velik korak naprej pri diagnozi in zdravljenju tumorjev ter drugih tkivnih obolenj, saj naj bi nadomestila najpogosteje uporabljana kontrastna sredstva pri diagnostiki in zdravljenju rakavih obolenj, ki so lahko zdravju škodljiva.

Mariborska univerza je pridobila sredstva tudi v okviru evropskega instrumenta Teaming, ki je namenjen pomoči pri zmanjševanju razlik v inovacijski odličnosti med državami EU. Tu sta bila izbrana dva projekta slovenskih institucij, mariborska univerza pa sodeluje v projektu InnoRenew CoE pod vodstvom Univerze na Primorskem. Namen projekta je vzpostaviti center odličnosti za raziskave, razvoj in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja.

Na današnji novinarski konferenci vodstva univerze so ponovno izpostavili še nagrado za njihov projekt Demola na mednarodnem tekmovanju za najbolj inovativne pristope v visokem šolstvu, ki je decembra lani potekalo v ZDA. Prav tako so spomnili, da je Univerza v Mariboru prva univerza v slovenskem prostoru, ki je pridobila priznanje Evropske komisije za skladnost njene kadrovske strategije za raziskovalce z Evropsko listino za raziskovalce in Kodeksom ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev.

Po besedah Rebolja, ki se poteguje za drugi rektorski mandat, so ti uspehi rezultat jasno začrtane strategije znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti mariborske univerze, ki so jo sprejeli leta 2012. “Strategija torej ni zgolj nek papir, ampak nekaj, kar živi,” je poudaril.

Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Jozsef Györkös je povedal, da so takšni projekti plod dolgotrajnega dela in zato raziskovalci nujno potrebujejo stabilno finančno podporo, tudi s strani države. “Nacionalno financiranje znanosti je pomembno, ker smo potem lahko uspešnejši pri mednarodnih projektih. Zato ne gre kar pošiljati raziskovalcev na evropski trg, doma pa jih zanemariti,” je dejal.

Ob tem je izpostavil zaskrbljujoče zmanjševanje deleža sredstev za znanost in raziskave v državnem proračunu. “V znanosti in visokem šolstvu se vse načrtuje dolgoročno. Tisto, kar bomo zastavili danes, se bo pokazalo šele čez tri ali štiri leta. Velja tako za pozitivne stvari kot napake,” je dejal.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts