Tina Maze je z novimi izjemnimi predstavami upravičila in presegla visoka pričakovanja. Po zaslugi Črnjanke je Slovenija med najuspešnejšimi smučarskimi nacijami s šest let trajajočim nizom uvrstitev na zmagovalni oder na največjih tekmah. Prvenstvo v Vailu in Beaver Creeku bo ostalo zapisano kot najuspešnejše veliko tekmovanje slovenske šampionke.

Enaintridesetletna Črnjanka je z naskokom najuspešnejša slovenska alpska smučarka. Od 11 kolajn, ki so jih Slovenci pod zastavo samostojne države na svetovnih prvenstvih osvajali po letu 1991, jih je Korošica osvojila devet, od tega štiri zlate in pet srebrnih. Upoštevajoč še štiri kolajne z olimpijskih iger je na velikih prvenstvih skupno osvojila 13 kolajn. V svetovnem pokalu ji s 26 zmagami in 75 uvrstitvami na stopničke že dolgo ni para.

Leta 2009 je prvič na največjih tekmovanjih močno zasijala Tinina zvezda, njena močna svetloba ni ugasnila niti na svetovnem prvenstvu v Združenih državah Amerike, ki bo najverjetneje njeno zadnje. Že lani po Sočiju je razmišljala o koncu tekmovalne poti, vendar se je odločila, da bo nadaljevala. Odločitev se je obrestovala, saj je postala najstarejša zmagovalka v zgodovini svetovnih prvenstev. O tem, ali bo še eno sezono vztrajala v tekmovalnem športu ali se bo poslovila na vrhuncu, se bo odločila po koncu te sezone.

Niz osvajanja kolajn je Mazejeva začela na svetovnem prvenstvu v Val d’Iseru, ko je jezna zaradi povprečne prve vožnje, v kateri je bila komaj 15., in lačna potrditve v finalu osvojila prvo veleslalomsko srebro. Takrat jo je od zlata ločilo le devet stotink sekunde. To je bila tudi njena prva kolajna po razhodu s Smučarsko zvezo Slovenije ter oblikovanju samostojne ekipe Team to aMaze skupaj s trenerjem in spremljevalcem na življenjski in tekmovalni poti Goričanom Andreo Massijem.

Prva kolajna ni bila muha enodnevnica. Mazejeva je tudi na petih velikih tekmovanjih potlej vselej stala na stopničkah. Na štirih zaporednih svetovnih prvenstvih, Val d’Isere 2009, Garmisch-Partekirchen 2011, Schladming 2013 in Vail/Beaver Creek 2015, je osvojila vsaj kolajno. Uspešno zgodbo pa je vmes spisala s srebrnima in zlatima pravljicama na olimpijskih igrah 2010 v Vancouvru in 2014 v Sočiju.

Na svetovnem prvenstvu v Vailu in Beaver Creeku je tako kot lani v Sočiju osvojila dve zlati kolajni. Pred letošnjim je bilo najuspešneje svetovno prvenstvo za serijsko slovensko šampionko prvenstvo v Schladmingu pred dvema letoma s tremi kolajnami, dvema srebrnima in eno zlato.

Na letošnje prvenstvo je odšla kot vodilna tekmovalka v svetovnem pokalu. Sicer z nič kaj spodbudno popotnico zdravstvenih težav, ki pa niso predstavljale večje ovire. Že na prvi preizkušnji letošnjega prvenstva je v superveleslalomu skočila na stopničke, ko je v plesu stotink osvojila srebro. Šampionsko formo je prikazala na smukaški progi Raptor, ko je za smukaško zlato stotinke obrnila sebi v prid ter se oddolžila avstrijski tekmici Anni Fenninger. Velikemu pritisku pričakovanj kot glavna favoritinja ni podlegla v alpski kombinaciji in potrdila sloves najbolj vsestranske smučarke v karavani. Naskok na novo zlato je začela z najhitrejšim smukom, v slalomu pa nato ubranila napad avstrijske falange.

Športna javnost je po treh kolajnah Črnjanke začela glasno omenjati različne mejnike, saj je bila glavna favoritinja za kolajne tudi v preostalih dveh disciplinah. Zalogaj pa je bil enostavno prevelik. V nasprotju z večino tekmic, ki so specialistke za eno ali največ dve disciplini, je kot edina na prvenstvu tekmovala v vseh individualnih disciplinah.

Tudi v veleslalomu in slalomu je Tina s petim in osmim mestom še vedno vpisala uvrstitev med najboljših deset na svetu, a je za naskok na najvišja mesta plačala davek izčrpanosti. Svoje telo je prignala čez rob zmogljivosti, čeprav motivacije ni manjkalo. Pred prvenstvom si je še najbolj od vseh kolajn želela odličje v zadnji disciplini prvenstva. Prav slalom tako ostaja edina disciplina, v kateri Mazejeva na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih ni osvojila medalje. Svetovna prvakinja je v superveleslalomu, alpski kombinaciji, veleslalomu, smuku, v zadnjih dveh je tudi olimpijska šampionka.

Pred srebrno-zlatim obdobjem Tine Maze je bila edina slovenska alpska smučarka, ki se je lahko pohvalila z več kot eno kolajno z velikih tekmovanj, prezgodaj športno upokojena Mateja Svet s petimi odličji, s katero jo druži marsikatera podobnost, izjemen talent, občutek, zmagovalna miselnost in stremenje k odličnosti, pa tudi samosvojost in perfekcionizem, zaradi česar izhaja tudi nerazumljenost velikega športnega genija.

Na lestvici najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov je Mazejeva po žlahtnosti odličij na drugem mestu za slovitim telovadcem Leonom Štukljem, ki ima v zbirki 17 kolajn, dve zlati več od Korošice. Tina si skupaj s telovadcem Miroslavom Cerarjem deli šest zlatih. Ima pa od vseh slovenskih športnikov največ – kar sedem – srebrnih odličij.

Mazejeva je po SP v Schladmingu sezono svetovnega pokala dva meseca kasneje končala z rekordnim izkupičkom 2414 točk in se kot prva Slovenka v zgodovini ovenčala z velikim kristalnim globusom za zmagoslavje v skupnem seštevku svetovnega pokala alpskih smučark. Nasmiha se ji ponovitev uspešnice. Kot glavna favoritinja za še drugi veliki globus si zato še ne more privoščiti predaha. Vrhunski tekmovalni ritem bo nadaljevala že ob koncu prihodnjega tedna na domačem tekmovanju pod Pohorjem v Mariboru za zlato lisico.

Od preostalih slovenskih nastopov na SP v ZDA še največ obetajo lepi izidi ženske vrste v alpski kombinaciji s sedmim, enajstim in dvanajstim mestom Ilke Štuhec, Ane Bucik in Vanje Brodnik. Za najvidnejši dosežek slovenske moške vrste je na prvenstvu poskrbel Klemen Kosi z desetim mestom v superveleslalomu.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts