Svetovni dan okolja, ki ga vsako leto obeležujemo 5. junija, je letos posvečen problematiki dvigovanja gladine morja. Dan okolja je eden od načinov, s katerimi Združeni narodi širijo osveščanje o okoljskih problematikah ter spodbujajo spreminjanje odnosa vsakega posameznika do okolja.

Letošnje geslo dneva okolja je povezano z blaženjem podnebnih sprememb: Dvigni svoj glas, ne pa gladine morja!

Najnovejše poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) ugotavlja, da podnebne spremembe napredujejo pospešeno oziroma znatno hitreje, kot so kazala predvidevanja pred nekaj leti. To se odraža na pogostejših in intenzivnejših vremenskih ujmah, ki smo jim priča tudi pri nas, v zmanjševanju obsega in količine ledu na Arktiki in v dvigovanju morske gladine, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Rast povprečne globalne temperature je bila v zadnjih 15 letih bolj skromna, kar je, kot ugotavljajo znanstveniki, po vsej verjetnosti posledica nadpovprečne akumulacije toplote iz ozračja v zgornji plasti oceanov, debeli približno 700 metrov. Po vsej verjetnosti se bo ta toplota čez nekaj časa vrnila v ozračje in temperatura bo takrat pospešeno naraščala.

Peto poročilo IPCC tokrat s še večjo gotovostjo ugotavlja, da je glavni vzrok sedanjega spreminjanja podnebja človek s svojimi emisijami toplogrednih plinov, predvsem iz kurjenja fosilnih goriv. Rešitev problema je torej v zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, kar ni enostavna naloga, saj so pri emisijah udeležena celotna gospodarstva in praktično vse človekove dejavnosti: proizvodnja energije, promet, kmetijstvo, industrija, ravnanje z odpadki, ogrevanje in hlajenje prostorov itd.

Sicer pa se pozornost na podnebne spremembe na globalni ravni stopnjuje, vrh naj bi dosegla do konca prihodnjega leta, ko naj bi na zasedanju v Parizu sprejeli nov globalni sporazum za spoprijemanje s podnebnimi spremembami po letu 2020.

V ta sporazum naj bi bile vključene vse države z različnimi obveznostmi zmanjšanja emisij, razvite države pa tudi z obveznostmi finančne in tehnološke pomoči revnejšim državam za prilagajanje na negativne učinke podnebnih sprememb in za omejevanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Leta 2020 se bo namreč končalo drugo ciljno obdobje kjotskega sporazuma, po katerem imajo obveznosti glede emisij samo razvite države, vendar niti te niso vse udeležene.

Na globalni ravni bo predvidoma najtežje rešljiv problem pravične porazdelitve bremena zmanjšanja emisij med državami. Podoben problem se prav zdaj pojavlja tudi znotraj EU med državami članicami v razpravi o ciljih za leto 2030.

Slovenija spada v skupino bolj ambicioznih držav, se pa dosledno zavzema za to, da mora biti breme porazdeljeno pravično, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti držav. Stališče Slovenije je tudi, da mora EU v boju proti podnebnim spremembam še naprej igrati vodilno vlogo, te pa ne bo mogla brez lastnega ambicioznega cilja.

Sicer pa bo t. i. okno priložnosti odprto še nekako do leta 2020. Če do takrat ne bomo začeli zmanjševati svetovnih emisij toplogrednih plinov, verjetno ne bo več možnosti, da bi omejili rast povprečne globalne temperature na pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Vse projekcije namreč kažejo, da bodo posledice ob (daljšem) odlašanju z odločilnimi ukrepi tem bolj usodne.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts