Skoraj 60 odstotkov Slovencev pričakuje, da se bo gospodarska kriza še poglobila, je pokazala zadnja spletna raziskava Interstata, ki jo je omenjeno mariborsko podjetje za raziskave in razvoj konec maja izvedlo na vzorcu 531 ljudi. Nakup prehrambnih izdelkov za gospodinjstva pomeni večjo obremenitev kot v raziskavi iz leta 2012, še kaže anketa.

Interstat je od 22. maja do 1. junija znova izvedel spletno raziskavo med slovenskimi potrošniki na temo občutenja finančno-gospodarske krize in nakupov prehrambnih izdelkov. Podobno raziskavo so izvajali že v letu 2012, primerjava rezultatov pa kaže, da so slovenski potrošniki glede zaznavanja splošnih finančno-gospodarskih razmer sicer nekoliko bolj optimistični, vendar posledice krize še vedno močno občutijo. Tudi zato racionalno ravnanje pri vsakdanjih nakupih prehrambnih izdelkov ne preseneča.

Okoli tretjina vprašanih je mnenja, da je gospodarska kriza že dosegla dno in da se bodo razmere počasi izboljševale, medtem ko jih skoraj 60 odstotkov pričakuje, da se bo kriza še poglobila. Pred dvema letoma je ta odgovor izbrala večina anketiranih (kar 82,7 odstotka), medtem ko je bilo takrat le pet odstotkov vprašanih mnenja, da je kriza že dosegla dno.

Na vprašanje, kako so zadovoljni z materialnimi razmerami v katerih živijo, petina anketiranih navaja, da so z njimi nezadovoljni, skoraj 60 odstotkov jih je delno zadovoljnih, slaba petina pa povsem zadovoljnih. V primerjavi z letom 2012 se je opazno znižal delež povsem zadovoljnih, kakršnih je bilo takrat skoraj 40 odstotkov, povišal pa se je delež le delno zadovoljnih, ki jih je bilo takrat skoraj 40 odstotkov.

Da so cene prehrambnih izdelkov na slovenskem trgu previsoke, meni več kot 80 odstotkov vprašanih. Tretjina anketiranih za nakupe prehrambnih izdelkov za svoje gospodinjstvo mesečno porabi med 201 in 300 evri, za malenkost več pa je takih, ki potrošijo več kot 300 evrov.

Leta 2012 je Interstat raziskavo izvedel pred napovedanimi večjimi podražitvami hrane in primerjava rezultatov razkriva, da se je poraba v gospodinjstvih dejansko povišala. Pred dvema letoma je namreč največ anketiranih za mesečni nakup prehrambnih izdelkov namenilo med 101 in 200 evri, kar 65 odstotkov, oziroma med 201 in 300 evri, takšnih je bilo 27 odstotkov.

To se odraža tudi v podatku, da se je za malenkost znižal delež anketiranih, ki se jim pri nakupih hrane ni potrebno posebej omejevati. Leta 2012 je bilo takih 65, tokrat 57 odstotkov vprašanih. Ob tem se je iz 27 na 35 odstotkov zvišal delež anketiranih, ki so navedli, da morajo zelo skrbno preveriti, kaj si lahko privoščijo in se morajo pri nakupih hrane občasno tudi omejiti.

Podražitve prehrambnih izdelkov vplivajo tudi na lojalnost izdelkom slovenskega porekla, saj se je iz 40 na 30 odstotkov znižal odstotek vprašanih, ki prisega na slovenske izdelke ne glede na ceno. Hkrati se je iz 48 na 44 odstotkov povišal odstotek takih, ki sicer dajejo prednost slovenskim izdelkom, vendar le če razlika v ceni v primerjavi s tujim konkurenčnim izdelkom ni previsoka. Rahlo se je zvišal tudi delež takih, ki jim je cena v vsakem primeru bolj pomembna kot poreklo izdelka.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts