10:45, pet, 3. Maj

Mariborska Tkalka vse bolj polna in aktivna





Nekaj mesecev po tistem, ko je zaživel razvojni skupnostni center Tkalka v Mariboru, so se njihovi uporabniki odločili predstaviti svoje dejavnosti. V okoli 2500 kvadratnih metrov velikih prostorih sredi mesta v različnih programih, podjetjih in iniciativah deluje že 27 organizacij in osem samostojnih ustvarjalcev oziroma 117 posameznikov.

Zajeta slika

Kot je povedala vodja Centra alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) Karolina Babič, si je precej mešana druščina v Tkalki nenačrtovano dala priložnost za medsebojno povezovanje. V prostorih namreč med drugim poleg njih deluje tudi Zavod za turizem Maribor, pa fundacija Prizma in mnogi drugi, ki so iskali primerne možnosti.

“Velikokrat smo hodili mimo stavbe, marsikdo se spomni, da je ta hiša zadnjih pet let burila duhove, zato smo pregovorili mestno občino, da nam da prostore na razpolago. S tem smo dokazali, da se ob pravi priložnosti začnejo zbirati pravi ljudje,” je dejala Babičeva in dodala, da je v stavbi še nekaj prostora za nove ustvarjalne ljudi.

Čeprav Tkalka ni formalna inštitucija, pač pa zgolj hiša, ki povezuje, je vseh šest največjih organizacij podpornega okolja za nova podjetja in iniciative danes podpisalo dogovor, s katerim so se zavezali k skupnemu povezovanju programov in tehničnemu upravljanju objekta. S tem želijo poskrbeti za primerno vzdrževanje prostorov.

Ena od organizacij, ki je v Tkalki dobila nov dom, je tudi fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma. Po besedah direktorice Dušanke Lužar Šajt želijo v povezavi z drugimi razvijati nove pristope in socialne inovacije ter preko tega nova delovna mesta. Samo lani so skupaj pomagali pri vzpostavitvi 42 novih delovnih mest, 86 delovnih mest so oblikovali v okviru programov socialnega podjetništva, skupaj so izvedli več kot 350 dogodkov.

Največjo skrb uporabnikom Tkalke povzroča dejstvo, da mariborska občina v predlogu letošnjega proračuna za njihove dejavnosti ni namenila niti evra. Babičeva je v tej zvezi povedala, da se za svoje programe prijavljajo tudi za evropska sredstva, pri čemer je treba zagotoviti tudi lasten delež, zato je zelo pomembno, da se lanska proračunska postavka ohrani. Lani so prejeli 94.000 evrov, če tega denarja ne bo, bodo njihovi programi resno ogroženi.

Podžupanja Jelka Černivec se zaveda, da gre za dobro zgodbo, ki bi ji bilo primerno zagotoviti nekaj denarja za lažje ustvarjanje in preživetje, a dejstvo je, da je mestna občina s financami zelo omejena. Kljub temu po njenem mnenju obstaja zaveza znotraj največje svetniške skupine, da bodo preučili možnosti za to, da Tkalki v proračunu vendarle zagotovijo nekaj denarja.

Vir: STA

Druge novice

Comments

  • darko

    2 aprila, 2015

    Nikjer ne zasledim kumulativnega podatka, koliko denarja dejansko počrpajo iz različnih virov in koliko imajo stroškov s sami sabo in koliko gre za programe!? Govori se zgolj o projektu kjer niso dobili denarja!

    V njihovih komentarjih proračuna sem celo zasledil ugotovitev, da bodo zaradi zmanjšanja financiranja okrnili programe in se odrekli projetom, kerje njihova prva naloga OHRANJANJE LASTNIH DELOVNIH MEST!

    KORITNIKI od PRVEGA do ZADNJEGA!

    Replay
  • Jasmina

    2 aprila, 2015

    Morebiti se to dogaja, da obstajajo tudi v NVO – ju takšni Primeri. Ampak sama še vedno vodim, delam in izvajam programe volantersko, ker sem na zavodu tako, če sem zato koritnik? Nazdravje živine, saj nas je vedno več takšnih, ki delamo in nimamo plač.
    Najprej spoznaj potem obsojaj

    Replay

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.