Vodstvo Mariborske knjižnice je danes ponovno opozorilo na kritično stanje prostorov njihove osrednje enote na Rotovškem trgu, ki že več desetletij čaka na rešitev. Občina jim namenja vsako leto manj denarja, kot kaže, pa novogradnja ni uresničljiva niti s pomočjo trajnostne urbane strategije, kar je bilo njihovo zaenkrat zadnje upanje.

Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak je danes na ogled prostorov, ki so v zaskrbljujočem stanju, povabila župana Andreja Fištravca in mestne svetnike, a se je vabilu odzvalo le šest predstavnikov opozicije v sicer 45-članskem mestnem svetu. Prisotne je pozvala, naj že od leta 2008 načrtovano investicijo izgradnje nove knjižnice na Rotovškem trgu podprejo kot prioriteto v okviru trajnostne urbane strategije ali pa nemudoma najdejo drugo ustrezno rešitev.

“Zdaj je v okviru trajnostne urbane strategije morda še možnost, da Maribor poskuša dobiti večino sredstev za ta velik projekt, na nujnost katerega že dolga leta opozarjamo,” je dejala. Po njenih besedah imajo za projekt pripravljeno vso dokumentacijo, tudi gradbeno dovoljenje, katerega veljavnost se letos izteka, bodo poskušali podaljšati. “V resnici je treba samo še zagotoviti sredstva.”

Med čakanjem na novogradnjo, ki je bila nazadnje obljubljena leta 2012 v času Evropske prestolnice kulture (EPK), se je stanje v osrednji enoti po besedah Turjakove še poslabšalo in meji na nevzdržno. “Zdaj nimamo več le prostorske stiske, temveč je tudi že vse dotrajano. Fasada odpada, dimnik se ruši, dotrajani so elektrika in vsi drugi vodi. Stanje je že zelo neprijetno, nevarno, za uporabnike je povsem neprimerno,” je opozorila.

Občina jim je letos ponovno znižala sredstva za materialne stroške. “To v zadnjih treh, štirih letih pomeni že 160.000 evrov manj, kar je približno toliko, kot dobimo od članarin,” je povedala direktorica. Članarine so uvedli leta 2013 zato, da bi lažje kupovali knjižnično gradivo, kjer je občina knjižnici prav tako odtegovala sredstva. Zdaj morajo z zbranim denarjem pokrivati tudi materialne stroške, zmanjka jim ga za nakup knjig.

Po besedah enega od ambasadorjev Mariborske knjižnice Andreja Brvarja je sramota, da mora Maribor tako dolgo čakati na ustrezno mestno knjižnico. “Župan in mestni svet nista tu zato, da rečeta, da ni denarja. Tu sta zato, da ta denar priskrbita. To je umetnost vladanja,” je poudaril. “Mesto, kot da ne ve, kaj pravzaprav hoče,” je dodala nekdanja poslanka Majda Potrata. Spomnila je, da so vsa druga slovenska mesta že ustrezno poskrbela za svoje knjižnice in da je država pred leti za mariborsko obljubila deset milijonov evrov, a občina za to ni pokazala posluha.

Tudi prisotni mestni svetniki so izpostavljali nujnost izgradnje nove knjižnice in za neizpolnjene obljube večinoma krivili župana. V njegovem imenu je spregovoril županov svetovalec Igor Kos, ki je pojasnil, da s trajnostno urbano strategijo ni mogoče uresničiti tako velikega projekta, kot je več kot 20 milijonov evrov vredna Mariborska knjižnica. “Teh sredstev za ta projekt, kot je zdaj zastavljen, ni dovolj,” je zatrdil. “Dokler ima pristojna služba vlade takšne kriterije za izbor projektov, kot jih ima, knjižnica ne more biti umeščena,” je dodal.

Občina nima denarja niti za nujno sofinanciranje projekta, iz razpisov v okviru trajnostne urbane strategije pa računa na največ okoli 17 milijonov evrov. “Nimamo samo problema knjižnice, ampak je treba v mestu urediti še druge stvari. Moramo se odločiti, ali želimo narediti en projekt ali več manjših. Knjižnico je mogoče tudi kako drugače reševati,” je še povedal Kos.

Kot začasno rešitev so knjižnici ponudili nadomestne prostore v nekdanjem centru za socialno delo na Dvoržakovi ulici. Turjakova je ponudbo pozdravila, a po njenem mnenju le kot širitev bližnje enote Tabor, ne pa kot nadomestilo za novo osrednjo enoto na Rotovškem trgu.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts