Mariborska mestna uprava še vedno ni uspela sestaviti uravnoteženega proračuna za letošnje leto. Kot je povedal župan Andrej Fištravec, je razkorak med zakonsko določenimi obveznostmi in tem, kar jim za njih zagotavlja država, kar 30 milijonov evrov. Kljub temu pravi, da bi mestni proračun lahko sprejeli še do konca marca.

“S proračunom imamo težave, ker zakonske obveznosti dosegajo okoli 80 milijonov evrov, vsi naši prihodki pa ne presegajo 95, brez kreditov celo dobrih 90 milijonov evrov, zato se mučimo in sestavljamo začetek s koncem,” je dejal Fištravec in dodal, da bo prvo branje najverjetneje na vrsti prihodnji mesec na izredni seji, tako da bi proračun do konca marca vendarle lahko spravili pod streho.

Mariborski župan je ob tako velikem razkoraku med naloženimi obveznostmi in financiranjem države pojasnil, da ima mesto zato velike probleme z zagotavljanjem vsebin, ki so v mestu nastajale skozi desetletja. Ta nepripravljenost države za financiranje občin po njegovem mnenju pomeni direkten razkroj življenja na občinskih ravneh, kar bo ena od pomembnih tem, ki jo namerava odpreti marca ob obisku vlade v regiji, še prej pa na srečanju s predsednikom države na Brdu v začetku februarja.

Direktor mestne uprave Darko Fras je dodatno pojasnil, da so dolžni najprej upoštevati zakonske naloge in že prevzete obveznosti mestne občine, pri tem pa povprečnina znaša vsega 47 milijonov evrov. Ostalo mora mestna občina najti iz drugih virov, ki bi jih sicer lahko namenila za izvajanje investicij, je dejal Fras, tako da jim ostane na razpolago le okoli deset milijonov evrov, še 18 milijonov pa bi potrebovali za uresničitev ostalih že začrtanih razvojnih nalog.

“Mestna uprava je zato pred zelo težko, skoraj nemogočo nalogo, da naredi selekcijo ter izmed nujnih izbere samo najnujnejše projekte ter jih uvrsti v proračun. V naslednjih dneh bomo skušali določiti prioritete in pripraviti usklajen predlog proračuna, od tu dalje pa je odgovornost mestnega sveta, da ga obravnava in sprejme,” je dejal Fras.

Tudi v omenjenih razlogih po njegovem mnenju tičijo razlogi, da nekaterih razvojnih programov ne izvajajo tako učinkovito, kot so bili zastavljeni, pri tem pa letijo očitki na mesto in njene institucije, da nima vizije in projektov. Od več kot 60 milijonov, ki so bili namenjeni problemskemu območju, so za zdaj kljub vsem naporom uspeli črpati le 3,6 milijona evrov, saj država po Frasovih besedah ne posluša potreb gospodarstva in tudi ukrepi nimajo pravega učinka.

Tako Fištravec kot Fras sta ob tem poudarila še, da so med odhodki, ki se bodo povišali, tudi stroški dela, saj bodo zaradi odmrznitve napredovanj po sedanjih ocenah potrebovali dodatnih 1,3 milijona evrov, česar država v povprečnini prav tako ni upoštevala, čeprav so bile sprva obljube drugačne.

Nekaj dodatnih stroškov bo tudi s plačilom denacionalizacijskih obveznosti, kjer je prav tako država izgubila pravne spore, od starih dolgov pa velja omeniti odplačevanje dolga do Arrive ter obveznosti do družbe Aquasystems, ki upravlja s čistilno napravo.

Na mariborski občini sicer načrtujejo tudi dodatno zadolževanje, a pri tem računajo na maksimalno tri do štiri milijone evrov, saj si morajo nekaj zraka pustiti še za naslednja leta. Skupna neto zadolžitev se je v lanskem letu sicer nekoliko znižala, Fištravec pa je tudi v zvezi s tem dejal, da država dopušča zelo nizko stopnjo zadolževanja, ki je neprimerljiva z drugimi evropskimi državami.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts