Maribor je za to, da bi postal veliko logistično središče, kot je bil zasnovan projekt Oreh, zamudil priložnost, ker pa ima to okolje še vedno dovolj potenciala za gospodarsko rast, ima v smislu servisa lokalnih storitev tudi logistika še vedno svojo priložnost, je povedal predsednik Slovenskega logističnega združenja Igor Žula.

“Predvsem zaradi tamkajšnjega letališča, za katerega verjamem, da še ni povedalo vsega. Za razliko od ostalih letališč ima namreč v svoji okolici še veliko razvojnega prostora za širitev dejavnosti, takšna okoljska razvojna perspektiva pa je pri razvoju logistike zelo pomembna,” je dodal Žula.

Vendar pa prvi mož slovenske logistike hkrati opozarja, da je prav Maribor v logističnem smislu primer slabe prakse, na katero želijo ves čas opozarjati, ko se pogovarjajo o smiselnosti gradnje drugega tira.

Maribor je namreč po njegovih besedah imel izjemno priložnost, da resnično postane logistično središče v tem delu države, saj meji na gospodarsko razviti del Avstrije ter industrijsko razviti del Hrvaške in Madžarske. Ker pa se razen velikih besed doslej ni zgodilo veliko, sta se logistični središči razvili v Gradcu in Zagrebu, zato razen izjemne lege Maribor po besedah Žule postaja logistično nezanimiv.

“Podobna zgodba se nam bo, kot kaže, zgodila tudi v nekem drugem projektu,” je opozoril Žula in s tem usmeril pozornost na drugi tir železniške proge do koprskega pristanišča: “Še kakšno leto se bomo pogovarjali okoli tega, da ga potrebujemo, naredili pa ne bomo nič, pa ga verjetno res ne bomo več potrebovali.”

Na mariborski občini se strinjajo s stališčem Žule, da je logistični center priložnost in da je veliko izgubljenega, a kot so pojasnili, vsekakor še ni izgubljeno vse. Ob tem so ocenili, da postopki na ministrstvu za infrastrukturo potekajo veliko prepočasi, predvsem pa zelo neodgovorno do severovzhoda Slovenije.

Kljub številnim pozivom vladi in ministrstvu, poudarjajo na mestni občini, namreč še zmeraj ni pravih rezultatov, med drugim država še vedno ni podelila dolgoročne koncesije za upravljanje z letališčem.

Da je Maribor kljub ugodni legi na križišču dveh pomembnih cestnih koridorjev v smislu načrtovanja multilogističnega centra marsikaj že izgubil, je priznal tudi direktor Aerodroma Maribor Ladimir Brolih, ki pa v daljni prihodnosti vendarle vidi tudi priložnosti, da na okoli 1500 hektarjih zemljišč, ki jih ponuja območje, nekoč zraste nekakšen “aerocity”.

“Ne zgolj v smislu prostora za nakladanje in prekladanje tovora, pač pa predvsem mesto, kjer bi ljudje lahko zadovoljevali različne potrebe, od športno-rekreacijskih, nakupovalnih, kulturnih, znanstveno-izobraževalnih in stanovanjskih,” pravi Brolih in dodaja, da bi to lahko bila dobra zgodba v naslednjih dveh ali treh desetletjih, in omenja primer dobre tovrstne prakse na letališču v avstralskem Brisbaneu.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts