Mariborski župan dr. Andrej Fištravec je ob današnji prvi obletnici uradnega prevzema položaja predstavil dosežke v času svojega županovanja in načrte do jesenskih volitev. Kot pravi sam, je v tem letu dni odpravljal predvsem grehe preteklosti.

Fištravec pravi, da kot “zelenec” na tem področju ni mogel vnaprej predvidevati, kaj ga v tem letu čaka in dodaja, da družbeni procesi ne potekajo čez noč, pač pa na daljše časovno obdobje, zato je leto dni majhna merska enota za kakršnekoli dosežke, zlasti po tem, kar jih je na mestni občini ob njihovem prihodu čakalo. Kljub temu pa so po njegovem v tem času dosežki in trendi že vidni. “Javnost skušamo prepričati, da vzpostavljamo nove trende, ki se bodo poznali v naslednjih štirih letih. Moja ambicija je nato dobiti še en mandat, potem pa bo Maribor zares drugačen,” je dejal Fištravec, ki se je nato dotaknil nekaterih ključnih projektov, pa tudi propadlih projektov, ki so mestu grozili ob odhodu prejšnje mestne oblasti.

Med temi je javnosti najbolj znana zgodba z radarji in Iskro sistemi, ki je tudi odnesla prejšnjega župana Franca Kanglerja, propadli projekt Maksa, finančni zlom Marifarma, odpoved zimske univerzijade, še iz časov pred tem se je pojavil sodni spor z nekdanjim mestnim prevoznikom Veolio, veliko pa po njegovem ni ostalo niti od trajnostnih programov Evropske prestolnice kulture (EPK). Podedovali so še slabo stanje v večini javnih podjetij in zavodov.

Ob prevzemu vodenja mesta ni imel na razpolago veliko moči, saj je vodenje mesta prevzela majhna skupina civilno angažiranih meščanov, zato so bili tudi kadrovsko omejeni in brez političnih izkušenj. Vse to je začinilo še slabše sodelovanje z mestnim svetom ter močno hobotnico nekdanjega župana v javnih podjetjih.

Kot enega osrednjih vprašanj, s katerim se mora v zadnjem letu dni ukvarjati, je omenil gospodarstvo, saj so ga k temu prisilile razmere v mestu. Kot najpomembnejši dosežek je zato omenil prav načrte na tem področju, saj jim je doslej že uspelo ali pa so tik pred tem, da jim uspe v mesto privabiti nekatere pomembne investitorje, s tem pa izpolniti svojo predvolilno obljubo o novih delovnih mestih.

Fištravec je izpostavil tudi iskanje sinergij v mestu in regiji, ki je bilo doslej polno različnih interesov in prepirov. Vzpostavil je dobre odnose z župani sosednjih občin in mestnih občin, prav tako so obnovili stike z univerzo, nenazadnje pa je bilo po njegovih besedah potrebno vzpostaviti nove odnose z državnimi organi. Tudi to je pozneje dalo rezultate z dogovorom o državni pomoči za mesto in regijo.

Direktor mestne uprave Marko Žula je med uspehi mestne uprave omenil predvsem sprejem dveh mestnih proračunov. Pri tem je poudaril, da je rebalans lanskega proračuna za investicije in vzdrževanje na področju vrtcev namenjal 1,9 milijona evrov, letos je v ta namen predvidenih 3,8 milijona evrov, za osnovne šole je lani šlo 1,8, letos pa je namenjenih kar 4,5 milijona evrov.

Za izboljšanje razmer na trgu dela so v proračunu letos namenili 738.000 evrov, 2,2 milijona evrov je namenjenih za komunalno prenovo, kar je prav tako dvakrat več kot leto prej. Za socialno varnost je MOM letos predvidela 6,1 milijona evrov, kar je v zadnjih štirih letih najvišji znesek, je dejal Žula in dodal, da že same okoliščine v mestu županu narekujejo prav posebno pozornost temu področju.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts