V SNG Maribor se je sinoči s podelitvijo nagrad sklenil jubilejni, 50. festival Borštnikovo srečanje. Strokovna žirija je za najboljšo uprizoritev minule sezone izbrala Heddo Gabler v režiji Mateje Koležnik in izvedbi Drame SNG Maribor. Borštnikov prstan kot nagrado igralcu za življenjsko delo pa je domov odnesla Ljerka Belak.

Kot je v utemeljitvi zapisala žirija, so besede, s katerimi so najpogosteje označevali igralsko umetnost Belakove “energija, sugestivnost, predanost, artikuliranost, duhovitost, polnokrvnost, kreativnost, nevsiljivost, niansiranost, pretresljivost”.

Gledališka pot Belakove se je začela v sezoni 1970/71 v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Od sezone 1993/94 do upokojitve je ustvarjala v Mestnem gledališču ljubljanskem, vseskozi je delovala tudi izven matičnih gledališč. Igrala je tudi na radiu, kjer je ustvarila vloge v več kot 200 radijskih igrah. Skozi vsa leta pa je bila tudi nepogrešljiv igralski obraz tako na televiziji kot na filmskem platnu.

Med uprizoritvami je glavno nagrado pobrala Hedda Gabler v režiji Mateje Koležnik in izvedbi Drame SNG Maribor. Goran Ferčec, Koležnikova in Metka Damjan pa so prejeli še Borštnikovo nagrado za dramaturški koncept uprizoritve Hedda Gabler.

Borštnikovo nagrado za režijo je dobila Yulia Roschina za režijo uprizoritve Gospa Bovary v izvedbi SNG Nova Gorica. Borštnikovo nagrado po presoji žirije pa je prejel izvedbeno-igralski ansambel za kolektivno igro v uprizoritvi Iliada.

Borštnikovih nagrad za igro so se veselili Jernej Šugman za vlogo Emirja v uprizoritvi Jugoslavija, moja dežela v izvedbi SNG Drama Ljubljana, Polona Juh za vlogo Friede v uprizoritvi Grad v izvedbi SNG Drama Ljubljana, Nataša Matjašec Rošker za vlogo Hedde Gabler v uprizoritvi Hedda Gabler in Jette Ostan Vejrup za vlogo Here v uprizoritvi Iliada, ki je nastala v koprodukciji Mestnega gledališča ljubljanskega, SNG Drama Ljubljana in Cankarjevega doma. Borštnikovo nagrado za mladega igralca je prejel Vito Weis za vlogi Leona in Rodolpha v uprizoritvi Gospa Bovary.

Borštnikovo nagrado za scenografijo sta prejela Numen in Ivana Jonke za uprizoritev Grad, za kostumografijo Ana Savić Gecan za uprizoritev Jugoslavija, moja dežela, za oblikovanje svetlobe Pascal Merat za Iliado.

Strokovna žirija je v svojem poročilu izpostavila, da je bila zastopanost žanrov v širokem razponu, pri čemer je bilo najmanj prostora namenjeno komediji, predstave pa so se zlasti oprijemale vsebinsko resnih in mrakobnih pripovedi. Če odštejemo dramatizacije, je tekmovalni program ponudil le eno domačo izvirno dramsko pisavo, kar je po njenem prepričanju mogoče razumeti kot svojevrstni alarm. Kljub temu, da sta tokratni selektorski izbor kot tudi celotna sezona sama po sebi posvetila veliko pozornost angažiranim temam, pa je v postavitvah in režijsko-izvajalskih konceptih pogrešala še več vsebinske drznosti in tveganja v preigravanju gledališke govorice.

Kot je v svojem nagovoru med drugim dejala umetniška direktorica festivala Alja Predan, je bilo ob jubileju najlepše darilo podpis pogodbe med ministrstvom za kulturo in mariborsko občino o dolgoročnem financiranju festivala. Letošnji festival je označila kot gost in poln, na njem pa so našteli 7000 obiskovalcev.

Prireditev sta vodila Gašper Tič in Nataša Tič Ralijan, ki sta se v humornih rimah sprehodila skozi zgodovino festivala.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts