Mariborska območna obrtno-podjetniška zbornica že nekaj časa opaža težave podjetnikov, ki poslujejo na avstrijskem trgu. Kot je na včerajšnji okrogli mizi povedal predsednik območne zbornice Aleš Pulko, se tem po novem letu obetajo še težji časi, saj v Avstriji s poostreno zakonodajo praktično zapirajo svoj trg storitev za tuja podjetja.

Na območni zbornici so se zato odločili začeti resno razpravo med tistimi, ki lahko vplivajo na umiritev in izboljšanje razmer za poslovanje slovenskih podjetij v sosednji državi, saj se sicer po Pulkovih opozorilih lahko že naslednje leto medsebojna blagovna menjava med državama iz že sedanje milijarde evrov v korist Avstrije še poveča, drastično pa lahko upade tudi število delavcev, ki zdaj odhajajo na delo v to državo. Ob tem je skupaj s podjetnikom Rokom Podlesnikom iz družbe Tlakovci Podlesnik in predsednikom sekcije gradbincev pri mariborski zbornici Frančiškom Edrom izpostavil predvsem opazno povečanje prisotnosti avstrijskih inšpektorjev in izstavljanje visokih denarnih kazni za najbolj banalne napake slovenskim podjetnikom, medtem ko za avstrijska ne veljajo enaka pravila, čeprav so že dolgo vsi skupaj na enotnem evropskem trgu.

“V Avstriji smo prisotni že od leta 2004, zadnja tri leta pa opažamo, da je tamkajšnje gospodarstvo očitno pritisnilo na državo, naj nam tam onemogoči normalno poslovanje. Polena pod noge nastavljajo na številnih področjih in zelo dobro bi bilo, če bi se tudi naša država zavedala, da se je treba za to boriti,” je dejal Podlesnik.

Da prihajajoče spremembe niso namenjene zaščiti delavcev, pač pa postopnemu izrinjanju slovenskih podjetij z avstrijskega trga, menijo v zamejski odvetniški družbi Grilc-Vouk-Škof, kjer so v imenu več kot 110 slovenskih podjetij in obrtnikov vložili pritožbo na Evropsko komisijo. Po besedah Marie Škof je zakonodaja nepravična, predvsem pa so kazni previsoke in nesorazmerne glede na prekršek, kar potrjujejo tudi nekatere evropske direktive.

Čeprav država razume sedanje nezadovoljstvo podjetij, pa po besedah vodje sektorja za storitve pri gospodarskem ministrstvu Franca Stanonika v konkretnih primerih ne morejo ukrepati, pač pa lahko to storijo le na sistemski ravni. Ob tem je tudi spomnil, da je delovnopravna zakonodaja še vedno v nacionalni pristojnosti, Avstrija pa se je očitno zavestno odločila zaščititi svoj trg dela, kar je njena legitimna pravica. “Verjetno je vsem jasno, da jim ni v interesu, da slovenska podjetja tako množično delajo v Avstriji in jim je za vse pritožbe bolj malo mar,” je dejal Stanonik in napovedal, da bo gospodarski minister Zdravko Počivalšek v naslednjih dneh pisal avstrijskemu kolegu, mu razložil problematiko in predlagal, da bi na meddržavni ravni sprejeli skupno razlago pogojev, da bi se izognili različnim tolmačenjem pravil.

Ob tem pa je Stanonik tudi poudaril, da so se že večkrat srečali s pritožbami podjetnikov, kjer se je na koncu izkazalo, da kljub vsemu vsa krivda le ni na avstrijski strani. Še več, celo obrtna in gospodarska zbornica namreč nista vedeli, katere listine avstrijska zakonodaja zahteva za delo v tej državi. Čeprav je bil deležen kritike, da državi ni mar za slovenska podjetja, je zatrdil prav nasprotno, a je po njegovem treba razumeti, da se morajo slovenska podjetja do neke mere vendarle prilagoditi avstrijski zakonodaji ter jo do potankosti izpolnjevati. Ko se bodo namreč slovenska podjetja temu prilagodila, se bo tudi vlada veliko lažje z avstrijsko stranjo pogovorila o vseh zadevah, kjer gre njihovo ravnanje preko razumnih mer, je še dejal.

Pritrdil mu je tudi Grega Malec, ki na ministrstvu za delo skrbi za področje migracij. Dejal je celo, da njihovi ukrepi ne odstopajo veliko od zastavljene zakonodaje na evropski ravni, ter da tudi slovenska zakonodaja od tujih ponudnikov storitev v Sloveniji zahteva podobne stvari kot avstrijska od slovenskih.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts