Z dnevom odprtih vrat in slovesnim odprtjem novih delavnic na Pobrežju je Marprom danes obeležil 90 let mariborskega mestnega potniškega prometa. Zadnja leta ta spet poteka pod okriljem občinskega podjetja, ki je po besedah direktorja Bernarda Majheniča in župana Andreja Fištravca, v tem času postal najsodobnejši prevoznik.

Kot je ob tej priložnosti povedal Fištravec so zgodovinski začetki mestnega prometa v štajerski prestolnici zelo zanimivi, saj je ta začel nastajati v podobnem času, kot je današnji, torej času svetovne krize, ko je Maribor dobil še vrsto drugih infrastrukturnih objektov.

“V zadnjih treh letih pa je mestni potniški projekt iz najstarejšega postal najmlajši. To mu je uspelo v sodelovanju z mestno občino, Ekoskladom in še nekaterimi javnimi podjetji, Maribor pa je za zdaj tudi edino slovensko mesto z že sprejeto celostno prometno strategijo,” je danes poudaril župan.

Da je bilo potrebnega precej trdega dela, podpore lokalne politike in truda 200 zaposlenih za ponovni preporod mestnega prometa, potem ko so se razšli z koncesionarjem Veolio, pa je poudaril prvi mož Marproma Majhenič.

“Od nekdanjega koncesionarja smo prevzeli avtobuse, ki so bili v lasti občine, med katerimi jih je 35 od 38 dan pred našim prevzemom padlo na tehničnem pregledu, tri vozila pa so morali privleči brez motorjev in sedežev. Samo iznajdljivosti in pomoči prijateljev, tudi tistih iz Ljubljanskega potniškega prometa, se gre zahvaliti, da smo stvari izpeljali brez napak,” se začetka Marproma spominja Majhenič.

Z današnjim odprtjem je podjetje bogatejše tudi za nove servisne delavnice, ki so jih kupili na območju nekdanjega Cestnega podjetja Maribor. Na voljo imajo okoli 2000 kvadratnih metrov opremljenih prostorov, kar je neprimerno boljše od sedanjih 295 kvadratnih metrov. Za naložbo so se zadolžili in zanjo plačali dober milijon evrov, kar je po besedah direktorja zelo ugoden nakup.

Devet desetletij potniškega prometa

Zgodba o mestnem potniškem prometu se je v Mariboru začela leta 1926, ko je takratna občina kupila prve tri avtobuse, novoustanovljeno podjetje pa je vzpostavilo povezavi s Celjem in Selnico ob Dravi. Vožnja do Celja po takrat še makadamskih cestah je trajala dve uri, vozovnica je stala pet dinarjev, voznik pa je potnikom ustavljal kar pri gostilnah.

Že leto pozneje so v Mariboru uvedli dve mestni liniji, tik pred drugo svetovno vojno je bilo podjetje bogatejše za 28 novih avtobusov in čeprav je vojna opustošila vozni park, so mestni promet oživili tudi po njej. Leta 1972 je z združitvijo podjetja z gostinstvom, hotelirstvom in žičničarstvom nastala družba Certus, ki je na vrhuncu zaposlovala kar 3000 ljudi.

Že 13 let pozneje se je podjetje spet razdelilo, v njegovih najbolj zlatih časih pa je na Mlinski ulici leta 1989 nastala takrat najbolj sodobna avtobusna postaja v Sloveniji. Kmalu po osamosvojitvi Slovenije so prišli za podjetje, tako kot za velik del mariborskega gospodarstva, težki časi. Da bi se izognili stečaju, jih je prevzela multinacionalka Veolia in od mesta dobila tudi desetletno koncesijo za mestni promet. Po njenem izteku je mestna občina leta 2011 ustanovila Marprom.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts