V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor kljub številnim varnostnim ukrepom še vedno beležijo primere nasilja nad zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu urgentne medicine, ki letos poteka pod sloganom Varen prostor za ekipe urgentne medicine, so v mariborski urgenci opozorili, da nasilje nad zdravstvenimi delavci ostaja resen problem, čeprav se razmere po njihovih ocenah ne zaostrujejo.
Predstojnik urgentnega centra Gregor Prosen je pojasnil, da letno zabeležijo nekaj primerov fizičnega nasilja, letos doslej štiri, precej več pa je verbalnih napadov. Zaposleni so letos prijavili približno 25 primerov verbalnega nasilja, a Prosen meni, da jih veliko ostane neprijavljenih, saj so zdravstveni delavci na žaljivke in neprimerno vedenje pogosto že skoraj postali tolerantni.
Po njegovih besedah so se razmere v zadnjih dveh letih nekoliko izboljšale predvsem zaradi okrepljenih varnostnih ukrepov, poroča STA. K temu sta prispevali služba za korporativno varnost in nova varnostna služba, ki sta po njegovem mnenju pomagali omejiti najhujše oblike nasilja.
Kljub temu pritisk na mariborsko urgenco ostaja velik. Zaradi obremenjenosti in velikega števila pacientov iz celotne regije pogosto prihaja do nervoze in nestrpnosti, zlasti ob dolgih čakalnih dobah. Prosen opozarja, da je urgentni center izven rednega delovnega časa pogosto skoraj edina dostopna točka za nujno zdravstveno pomoč, kar dodatno povečuje pritisk na zaposlene.
Največ incidentov beležijo ponoči, ko so pogosto prisotni vplivi alkohola in drog
V zadnjem času pa opažajo tudi vse več primerov šovinizma, objestnega vedenja ter verbalnih napadov zaradi nezadovoljstva s čakanjem ali obravnavo, poroča STA.
Vodja zdravstvene nege v urgentnem centru Jernej Mori poudarja, da kakovostna zdravstvena oskrba ni mogoča brez občutka varnosti – tako pri pacientih kot zaposlenih. Najpogosteje so verbalnemu in fizičnemu nasilju izpostavljene triažne medicinske sestre, takšne razmere pa dodatno otežujejo pridobivanje in zadrževanje zdravstvenega kadra.
Mori ob tem opozarja, da mnogi zaposleni verbalnega nasilja sploh več ne prijavljajo, saj je zmerjanje na delovnem mestu postalo skoraj nekaj vsakdanjega. To ocenjuje kot zelo zaskrbljujoče.
V UKC Maribor so sicer v zadnjih letih sprejeli več ukrepov za izboljšanje varnosti, med drugim prilagodili prostore in uvedli posebne alarmne tipke za hiter prihod varnostnikov. Hkrati obiskovalce in paciente pozivajo k spoštljivemu vedenju ter opozarjajo, da za gnečo in dolge čakalne dobe niso odgovorni ne zaposleni ne pacienti, temveč sistemske težave.
Prosen je ob tem opozoril tudi na nov pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki ga vidi kot delni korak v pravo smer, a meni, da širša ureditev urgentne medicine ostaja nerešena. Po njegovem opozorilu bi brez resnih sistemskih sprememb lahko prišlo do še daljših čakalnih dob in več konfliktov, saj mariborska urgenca ostaja eno ključnih ozkih grl zdravstvenega sistema v regiji.
Loading ...