Zimski pogovori na BK TV: Jernej Vrtovec o politiki, družini in vrednotah

V oddaji Zimski pogovori na BK TV, ki jih snemamo na Štajerski sivki, smo gostili predsednika stranke Nova Slovenija, Jerneja Vrtovca, ki je v sproščenem in osebnem pogovoru spregovoril o svojem življenju, vrednotah ter delu v politiki.

Zanimalo nas je, kako bi se opisal. “Mož, oče treh hčera, človek, ki se ukvarja z eno stvarjo, ki ni najbolj priljubljena, ampak je potrebna. To je politika. Potrebna za vsakodnevno življenje. Tam se sprejemajo odločitve. Zlasti pa kot človek odgovornosti, maratonec,, športnik, nogometaš, recimo stik z naravo, s podeželjem. Tako da – popolnoma preprost človek, ki se iz dneva v dan borim zaradi tega, da bi bilo življenje v tej državi lepše.”

Vrnili smo se v mesec september, ko je prevzel vodenje Nove Slovenije in postal predsednik stranke. Ob tem je poudaril, da kljub relativni mladosti, star je dobrih 40, že dolgo deluje v politiki in ima dovolj izkušenj, zato ni čutil bremena ali dvomov, temveč predvsem jasno vizijo, kako lahko prispeva k razvoju države.

Njegova največja skrb je prihodnost Slovenije in naslednjih generacij, zato politiko razume kot priložnost, da se stvari spreminjajo na bolje.

V politiko se je podal, ko je imel 17 let. Zanimalo nas je, kaj ga je prepričalo, da se poda v politiko. “V Vipavski dolini in tako kot vsi ostali sovrstniki, lahko rečem, da je bila takrat, v teh časih, moj osrednji hobi nogometna žoga. Brcanje na nogometnih igriščih, tudi sam sem treniral nogomet. Podeželje in tako naprej. Izhajam iz obrtniške družine. Se pravi, oče je bil obrtnik, mama je bila obrtnica, vedno smo garali. Pomagali smo doma. Staršem. Da smo določene stvari skupaj opravili, pravočasno in tako naprej. Je pa bila pri nas ta družbena aktivnost, tudi preko očeta, vedno blizu.”

Opisal je čas, ko je imel šest let: “Spomnim se osamosvojitvene vojne in kako sva z očetom vsi sedeli na kavču in gledali, kaj se dogaja. In tudi potem naprej to domoljubje, ta odnos do domovine, državnosti, države, Slovenije, to sem nekako dobil preko očeta in vedno smo se doma za mizo ob nedeljah pogovarjali, ne samo o političnih situacijah, ampak o družbenih situacijah. Tudi o tem, s čim se ukvarjajo podjetniki, obrtniki, kaj je tisto, kar obremenjuje obrtnike v tej državi. Kot sem dejal, sami smo bili obrtniki. In kaj kmalu sem spoznal, da lahko stvari spreminjaš samo, če sprejmeš več odgovornosti. In več odgovornosti potem, ja, če greš v politiko, sam sem se vključil na lokalnem nivoju, popolnoma prostovoljno, brez kakršnih koli prisil. In potem, ko sem prišel v Ljubljano, sem se vključil v podmladek stranke. Spoznal kolegice in kolege iz Nove Slovenije, tvorili smo podmladek stranke in številne aktivnosti smo organizirali širom po Sloveniji. In imam na to obdobje izredno lepe spomine. Ne samo kot obdobje študentskih let, ampak sklepanje novih prijateljstev. Tudi zabava, druženje, vse z namenom, da iščemo stične točke, kar nas bo definiralo nekoč v prihodnosti. In danes sem tukaj in vse te izkušnje, ki sem jih pridobil v mladostniških letih, tudi v odnosu do politike, skušam zdaj dejansko vnesti. Pa seveda predsedovanje Novi Sloveniji.”

Zanimalo nas je, kaj bi današnji mladini priporočil glede vključevanja v podmladke političnih strank ter kako ocenjuje zanimanje mladih za politiko danes v primerjavi s časom, ko je bil sam še najstnik in se je začel zanimati za družbeno dogajanje. “Jaz mislim, da si danes mladi več upajo in želijo iti v te vode. Jaz vidim izjemne mlade v tej državi, izjemno mladino. To so pametni ljudje, ki vedo, kaj je prihodnost. In vidim, da se želijo tudi družbeno aktivirati. Ne govorimo samo o politiki, ampak družbena aktivnost. Pomeni, da si lahko aktiven v nekem društvu, zavodu, kjer koli, da kjer želiš prispevati, da se bi določena stvar spremenila na bolje.”

“Najslabše je, da mladi sedijo na kavču ali pa da igrajo PlayStation igrice z računalniki, to je najslabše.”

“Se pravi, ta pasivizacija mladih, ko rečejo, bodo že drugi poskrbeli za nas. Zdaj, jaz mislim, da današnja mladina takšna ni in da bi bilo več mladih takšnih, kot sem bil jaz mlad, mojih sovrstnikov. Danes pa vidim, da mlade skrbi za prihodnost in da so zelo aktivni. Je pa res, da zdaj, če gledam s stališča politika, veste, prihodnost je na mladih. In poslušati moramo njihove potrebe. Ena izmed stvari, ko smo jim prisluhnili, je moj predlog zakona o študentskem s.p.-ju. Imamo izvrstne študente v tej državi, ki želijo delati. Ampak preko študentskega servisa se jim pobere del zaslužka, se jim pobere okrog 48 odstotkov. Se pravi, mlad človek, ki ima ideje, da bi lahko razvil nek nov program, nek nov server, kar koli, aplikacijo, pa pustimo mu, da to počne, pa da zasluži zraven, ker jaz verjamem, da je dovolj sposoben, da zasluži in da študira. Se pravi, pustimo mladim, da bruhajo od energije in idej,” je opisal.

“Žena me razume, težje je pri otrocih …”

Zanimalo nas je, kako kot mož in oče treh hčera usklajuje naporno politično delo z družinskim življenjem ter koliko kompromisov in prilagajanja to zahteva. “Veste, to je bolj izziv za mojo družino kot zame, ker jaz sem rad med ljudmi. Zlasti grem rad na podeželje, tako kot danes na Štajerskem, v Mariboru, prej v Celju. Rad grem na teren, kajti ta je stik s terenom. Rokovanje z ljudmi, da ljudem znaš prisluhniti. Le na ta način tudi politik dobi prave informacije, ki pestijo posameznika. Se pravi, kaj je tisto, kar moramo mi v politiki spremeniti, da lahko zadovoljimo nekemu razvoju. In tukaj kompromise, ja, je treba sprejemati tudi v okviru družine. Moram pa reči eno stvar, da žena me razume. Ker me pozna, že od prej, ko sem začel svojo politično kariero.”

“Težje je pri otrocih in dostikrat mi rečejo hčerke: “Kdaj prideš danes domov?”. Zlasti starejša, ki je stara 11 let. In rečeš: “Ja, pozno, spala boš.” In potem je pač tako. Vidim na drugi strani malce žalosti in se spomnim obdobja ministrovanja, ko je ta hčerka gledala isto, je Ema gledala skozi okno, kako smetarji pobirajo kante in reče: “Tati, jaz bi rada, da bi bil ti smetar.” Sem rekel: “Da bi bil smetar? Mislim, super, Ema, tudi smetarje potrebujemo in je prav, da jih imamo.” In reče nazaj: “Ja, ampak veš, zakaj? Zaradi tega, ker bi vse smeti po ulici pobral in potem bi lahko prišel nazaj domov.” In ja, pri tej aktivni vlogi v politiki absolutno trpi družina, lahko pa rečem, da je tukaj širši kompromis, da pač smo ta trenutek dobesedno v ringu in se borimo za lepšo prihodnost tega naroda. In želim si, seveda, da bi tudi moja družina na drugi strani v določenih trenutkih tudi imela več od očeta, absolutno. In verjamem, da bo tudi ta čas prišel.”

O svoji športni plati je povedal, da mu šport v prvi vrsti pomeni sprostitev in prostor za razmislek

Že od osmega oziroma devetega leta je igral nogomet v Vipavski dolini, na Krasu, v Sežani in Izoli, danes pa ga igra rekreativno dvakrat tedensko. Rad teče, saj mu dolgi teki omogočajo, da si zbistri misli, šport pa mu pomaga tudi pri psihični sprostitvi. Leta 2023 je pretekel Dunajski maraton s časom 3 ure in 27 minut. Danes pa zaradi obveznosti teče nekoliko manj, pogosto pa združi šport z družino – sam teče, starejša hči pa ga spremlja s kolesom.

Povezavo med športom in politiko vidi kot zelo močno, saj oba svetova temeljita na vztrajnosti, odločnosti in borbenosti pri soočanju z izzivi. “Povezava je izjemna. Zaradi tega, ker oboje nam govori o vztrajnosti. Zlasti pri teku je treba biti vztrajen. Enako pri politiki. Govori nam o odločnosti in nenazadnje o borbenosti. In jaz dostikrat te dni govorim o tem. Dostikrat rečem: “Treba je v ring, kajti le v ringu se lahko zmaga.” Tokrat gremo v ring. Zaradi soočenja vizij. Kaj je tisto, kar je maksimalno dobro, ki bo definiralo našo Slovenijo za naslednje generacije? In ja, šport in politika zlasti govorita o tem, tako jaz vidim, o komponenti vztrajnosti in odločnosti. Tem, da sem odločen tukaj, da pretečem to in to razdaljo. Ali pa odločen sem, da bom to in to izpeljal. Sam sem tudi tako mi govorijo kolegi, pač odločen človek. In so določeni segmenti, kjer so potrebni v politiki kompromisi, ampak pri temeljnih družbenih vprašanjih ne. To pa ne.” 

Težke politične odločitve so mu prinesle številne življenjske lekcije, a ena izstopa. Neprijetna izkušnja bolezni in kasnejše smrti njegovega očeta ga je globoko zaznamovala. Takrat se je zavedel minljivosti življenja ter pomena živeti tukaj in zdaj. Hkrati je spoznal, da je pomembno, da svoje delo usmeri tako, da pusti nekaj dobrega tudi za prihodnje generacije. “Ampak lahko rečem, da takrat se človek zave, kako je minljivo življenje. In da živimo tukaj in zdaj. In da je nadvse pomembno, da lahko pustimo zaradi svojega dela tukaj in zdaj dobrega dela še nekaj za naše zanamce, za prihodnost. Kajti le to je tisto, kar ostane. In da ostanejo za naprej samo pristni človeški odnosi, ki so edini, ki štejejo. In na koncu človeku ugotovi, da je to edino pravično. Da je edino pravično, ko se soočiš z dejstvom, da smo vsi minljivi, da je edino pravično to. Da na koncu šteje le to, koliko smo dobrega naredili, tukaj in zdaj. Kajti vse ostalo gre mimo. In takrat vidiš, kako je pomembno vlagati v odnose, ne samo znotraj družine, ampak tudi v kontekstu prijateljstev, znancev in vsega ostalega.”

Celoten pogovor si oglejte spodaj.