Predstavniki zdravniških organizacij in zdravnikov so na novinarski konferenci izrazili nasprotovanje zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Prepričani so, da zakon prinaša tveganja in da bi morali najprej urediti področje paliative. Ocenili so še, da večina zdravnikov pri izvajanju zakona ne bo želela sodelovati.
Zakonu nasprotujejo predstavniki Slovenske medicinske akademije, Komisije RS za medicinsko etiko, Slovenskega zdravniškega društva, Zdravniške zbornice Slovenije in katedre za medicinsko etiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Strokovnjaki so se strinjali, da bi zakon prinesel velike spremembe v razumevanju dostojanstva življenja. Zaskrbljeni so, da bi uveljavitev zakona kasneje vodilo v razširitev pravice do samomora ter opozorili, da je neznosno trpljenje težko opredeliti. Dodali so, da zdravstvena stroka v pripravo zakona ni bila vključena.
Starejši in hudo bolni se pogosto počutijo kot breme svojcem, je opozorila družinska zdravnica Polona Campolunghi Pegan. Ocenjuje, da bi zakon zato številne, ki niso nikoli razmišljali o samomoru, spodbudil, da se o tem odločajo.
Prepričana je, da bi morali v Sloveniji o tej temi razmišljati šele ob ustrezno urejeni paliativni oskrbi
Prav tako je opozorila, da smrt po aplikaciji učinkovine “ni vedno umirjena, ni vedno neboleča, ni vedno hitra”. “Dogaja se, da ljudje umirajo po več ur,” je dejala in dodala, da nikjer v zakonu ni določeno, kaj naj zdravnik in medicinska sestra storita v primeru zapletov.
Zakon bi spremenil tudi odnos med bolnikom in zdravnikom, meni predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.
Prepričana je, da se bodo številni družinski zdravniki odločili za ugovor vesti, zato bodo ranljivi bolniki v ključnem trenutku ostali brez zdravnika, ki mu zaupajo. Ocenila je, da bo ugovor vesti uveljavilo okoli 90 odstotkov zdravnikov, vendar raziskave v zbornici niso opravili.
Borut Škodlar z ljubljanske psihiatrične klinike je izrazil pomisleke, kako bodo zdravniki v prihodnosti preprečevali samomorilnost, če bo pravica do samomora uzakonjena in odprta.
Po besedah vodje paliativne oskrbe na ljubljanskem onkološkem inštitutu Maje Ebert Moltara si neozdravljivo bolni želijo ohraniti dostojanstvo, biti z bližnjimi in brez bolečin, pri čemer jim lahko pomaga paliativna oskrba.
Na referendumskem glasovanju 23. novembra se bodo volivci izrekali o podpori zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.
Vir: sta
Loading ...