S preureditvijo pisarniških prostorov v bivanjske bi lahko v sedmih največjih nemških mestih pridobili približno 60.000 novih stanovanj za 102.000 ljudi, je pokazala študija, pri kateri je sodeloval münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo. Ekonomsko izvedljiv je sicer le majhen del možnih predelav iz pisarniških v bivanjske prostore.
Ifo je raziskavo izvedel skupaj z nepremičninsko svetovalno družbo Colliers za Berlin, Hamburg, München, Köln, Frankfurt, Stuttgart in Düsseldorf.
“Proste pisarne lahko ublažijo pomanjkanje stanovanj v večjih mestih, a je le majhen delež možnih predelav je ekonomsko izvedljiv,” je med tednom objavljeno raziskavo pospremil Ifov raziskovalec in soavtor študije Simon Krause.
Glede na študijo je s tehničnega in gradbenopravnega vidika približno 30 odstotkov praznih pisarniških prostorov mogoče spremeniti v stanovanjske prostore. Glede na trenutni delež prostih pisarn to pomeni 2,3 milijona kvadratnih metrov površin. Če bo povpraševanje po pisarniških prostorih po pričakovanjih še upadlo, bi to lahko pomenilo dodatnih 3,5 milijona kvadratnih metrov površin.
Kot so pri Ifu navedli v sporočilu za javnost, se ob predelavi izgubi okoli 20 odstotkov uporabne površine. Ob upoštevanju tega in predpostavki, da so stanovanja velika 77 kvadratnih metrov in gospodinjstva štejejo 1,7 osebe, bi lahko uredili približno 60.000 stanovanj za 102.000 ljudi.
Delo od doma dolgoročno spreminja način uporabe pisarn. Delež ljudi, ki delajo od doma, je v Nemčiji že skoraj dve leti stabilen. Dela od doma se poslužuje četrtina zaposlenih in več kot dveh tretjini podjetij. Študija predvideva, da se bo do leta 2030 povpraševanje po pisarniških prostorih zmanjšalo za približno 12 odstotkov.
Podjetja novim delovnim razmeram prilagajajo tudi svoje pisarne, tako da se vedno pogosteje odločajo za souporabo pisalnih miz ter povečujejo prostore za druženje.
vir: sta