Zapisi v zvezku tretješolca na OŠ Tabor 1 šokirali: “Ne zmoreš slediti” in “Ne znajdeš se” (dopolnjeno)

Na družbenih omrežjih odmeva objava Teja Drevenška, ki je delil fotografije zvezka učenca 3. razreda z Osnovne šole Tabor 1.

Kot je zapisal, mu jih je poslal zaskrbljeni starš otroka, sam pa se je odločil, da jih javno objavi zaradi, kot pravi, zaskrbljujočega načina komunikacije učiteljice.

Na fotografijah so vidni zapiski, kot na primer:
»Ne zmoreš slediti.«
»Še vedno se ne znajdeš v zvezku in ne moreš slediti tempu učenja«
»Ponovno napačno.«

Po Drevenškovih besedah takšni zapisi ustvarjajo nepotreben pritisk na osemletnika, ki šele razvija samozavest in občutek lastne vrednosti. »To so negativna in absolutno destruktivna sporočila otroku, ki se šele začenja zavedati sebe. In to prebere v svojem zvezku,« je zapisal. Šlo naj bi za učiteljico, ki je tik pred upokojitvijo.

“Danes zelo manjka ustni, otroku primerno razumevajoč pogovor učitelj-učenec! Da se ga vodi do izboljšave skozi ustni nasvet. Danes, pa učitelj samo napiše na list in je za njega tema zaključena. Za otroka pa še zdaleč ne,” je zapisala Renata. Katja pa je ob tem zapisala: “Izbor besed je res egoističen in primitiven. Ne znaš, ne zmoreš, nisi. Zelo bedno za osebo, ki je v poklicu, kjer bi naj učila in vzpodbujala ravno osebno rast otrok. Preprost stavek bi lahko popolnoma drugače ubesedila.”

Tudi Jani je izrazil svoje mnenje: “Ni edini primer. Se še najde kakšna cvetka v šolskem sistemu ( prva triada.). Takšne posameznice ali posamezniki bi morali imeti kontrolo iz šolskega inšpektorata. Eni niso vredni naziva učiteljica/ učitelj.” Marinka pa: “Takšna sporočila lahko dolgoročno negativno vplivajo na motivacijo in samozavest. Otrok potrebuje vodstvo, ne sodbo….primernejše bi bilo npr. ” Opazila sem tvoj trud, danes je šlo težje, bova jutri nadaljevala skupaj,prepričana sem, da bo šlo bolje.””

Objava je sprožila burne odzive številnih staršev, ki opozarjajo, da bi morala biti komunikacija v prvi triadi nežnejša, spodbudna in usmerjena v napredek.

Ker gre za primer, ki je vzbudil veliko pozornosti, smo se z vprašanji obrnili na OŠ Tabor 1. Njihove odgovore objavljamo spodaj.

Dopolnjeno dne, 2.12.2025

Objavljamo vprašanja in odgovore:

Ali lahko potrdite, da zapisi, ki krožijo na družbenih omrežjih, izvirajo iz zvezkov učencev OŠ Tabor 1?

Na fotografijah, ki sem jih prejela od ge. Tošič Golob (in naj bi krožile po družbenih omrežjih), so deli strani iz zvezkov in delovnih zvezkov učenke/učenca tretjega razreda (razvidno iz številskega obsega računanja). Na naši šoli je 598 učenk in učencev, iluzorno bi bilo pričakovati, da kot ravnateljica poznam zvezke vseh otrok.

Ali ste seznanjeni s tem, da naj bi učiteljica takšne komentarje zapisovala več učencem in ne zgolj enemu?

Nisem. Nihče od staršev učencev tretjega razreda (nobene od treh paralelk) se nikoli ni oglasil pri nobeni od učiteljic ali pri vodstvu šole v zvezi s komentarji zapisanimi v zvezke oz. pod izdelke otrok. Nikoli ni tekla beseda na to temo na svetu staršev ali svetu zavoda.

Kako komentirate primernost izrazov, kot so »Ne zmoreš slediti« ali »Ničesar nisi naredil prav«, pri delu z otroki v prvi triadi?

Za komentiranje česarkoli je potrebno poznati širši kontekst – eno samo poved brez širše slike je nemogoče korektno komentirati. Pa naj gre za prvo, drugo ali tretje triletje.

Ali bo šola opravila strokovni nadzor oziroma pogovor z učiteljico ter preverila, ali so zapisi skladni s pedagoškimi smernicami in standardi šole?

V šoli smo se v okviru učiteljskega zbora pogovorili in komentirali objave v spletnih medijih in na družbenih omrežjih.

Kako boste zagotovili, da bo komunikacija med učitelji in učenci potekala na način, ki je spoštljiv, spodbuden in prilagojen starosti otrok?

Dobra komunikacija je jasna, iskrena in spoštljiva izmenjava sporočil med učitelji, učenci in starši, pri kateri uporabljamo bogato, razumljivo in prijazno verbalno izražanje. Prav tako je pomembna mirna, odprta in dosledna neverbalna komunikacija, kot so očesni stik, drža telesa in obrazna mimika, ki ustvarjajo občutek varnosti in povezanosti. Ko se verbalna in neverbalna sporočila ujemajo, nastane toplo, zaupljivo in sodelovalno okolje, v katerem se učitelji, učenci in starši medsebojno razumejo in podpirajo. Seveda pa sta predpogoj želja in pripravljenost po komuniciranju vsakega vogala didaktičnega trikotnika.

Zgodbo bomo nadaljevali, več informacij še čakamo.