Vlada sprejela predlog sheme skrajšanega delovnega časa

Vlada je na 114. redni seji določila besedilo Predloga zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas.

»Vlada želi po vzoru iz tujine vzpostaviti stalno shemo skrajšanega delovnega časa, ki bi jo lahko vlada po potrebi aktivirala«, je po sprejemu predloga zakona včeraj na vladi poudaril minister Luka Mesec.

Za kaj pravzaprav gre?

S predlogom zakona se z namenom ohranitve delovnih mest zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela delodajalcu zaradi nastopa okoliščin na podlagi tega zakona, omogoča odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (odreditev dela s skrajšanim delovnim časom). Delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno začasno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom (delno povračilo nadomestila plače).

Kdo lahko uveljavlja to pravico?

Skladno s predlogom tega zakona lahko pravico do delnega povračila nadomestila plače uveljavlja delodajalec, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in je pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije.  Oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, vpisana v Register kmetijskih gospodarstev, in po lastni oceni najmanj 30 odstotkom delavcev mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela zaradi naravne ali druge nesreče oziroma kriznih razmer.

Te so določene z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ki se aktivirajo z načrti zaščite in reševanja, ali ko Vlada RS izda sklep, s katerim ugotovi, da so nastopile okoliščine, na katere delodajalci ne morejo vplivati in ne morejo preprečiti njihovega začasnega negativnega vpliva na obseg njihovega poslovanja. Zaradi česar začasno ne zmorejo zagotavljati zadostnega obsega dela delavcem.

V časih gospodarske negotovosti zaradi upadanja naročil podjetjem v posameznih gospodarskih panogah se dodatno izkazuje potreba po ureditvi, ki uveljavljanje pravice do delnega povračila nadomestila plače v okviru tega ukrepa omogoča tudi delodajalcem iz posameznih sektorjev oziroma panog, torej samo po določenih panogah oziroma dejavnostih, ki bi se soočala z večjimi težavami (npr. težave v avtomobilski ali prehrambni industriji).

Ukrep se bo za posamezen sektor oziroma panogo aktiviral na podlagi odločitve Vlade, ki bo odločitev oblikovala na podlagi predloga, podanega s strani ministrstva, pristojnega za delo.

Gre za reševanje težav posameznih panog

Slednje bo takšen predlog Vladi RS podalo na podlagi prejetega predloga ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, podatkov Urada za makroekonomske analize in stanja na trgu dela. Gre za reševanje težav posameznih panog, ki so sicer ciklične oziroma začasne narave, torej ko se tak upad zgodi le v delu gospodarstva, zaradi česar se po splošnih pogojih ukrep ne bi mogel uporabiti, je pa to ohranjanje delovnih mest in gospodarstvo zelo koristno in potrebno.

Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev v treh delovnih dneh od zaključka posvetovanja ter v treh delovnih dneh nanj podati pisni odziv. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na način, običajen pri delodajalcu.

Za čas, ko delavec dejansko dela, je upravičen do plačila za delo

Za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom. Delavec ima v tem času pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (to je 80 odstotkov njegove povprečne plače). Nadomestilo plače pri tem ne sme znašati manj kot del minimalne plače, sorazmeren obsegu razlike med skrajšanim in polnim delovnim časom.

Delavec ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom

Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nadomestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, če bi delal polni delovni čas.

Delavec se mora v času odrejenega skrajšanega delovnega časa v skladu s tem zakonom v petih delovnih dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa prijaviti v evidenco delavcev, vključenih v shemo skrajšanega delovnega časa pri zavodu, in o tem obvestiti delodajalca. Delavec ima v času odrejenega skrajšanega delovnega časa po tem zakonu pravico in dolžnost vključitve v usposabljanje in izobraževanje.

Delavec in zavod se dogovorita o vrsti usposabljanja ali izobraževanja, v katerega se bo delavec vključil v času odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.

Delavec je za vsako uro dejanske prisotnosti v programu usposabljanja ali izobraževanja upravičen do dodatka za vključitev v višini dodatka za aktivnost, določenega v pravilniku, ki ureja izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Delavec je za vključitev v program usposabljanja ali izobraževanja upravičen tudi do povračila potnih stroškov na način in v višini dodatka za prevoz, določenega v pravilniku, ki ureja izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Seznam razpoložljivih usposabljanj in izobraževanj objavi zavod na svoji spletni strani. Delavcu, ki uspešno zaključi program usposabljanja ali izobraževanja, zavod v roku 30 dni od predložitve dokazila o uspešnem zaključku, izplača denarno nagrado v višini 100 evrov.

Delno povračilo nadomestila plače delodajalec uveljavi z elektronsko vlogo

Gre za vlogo vloženo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Delno povračilo nadomestila plače zaradi naravnih nesreč ali kriznih razmer bo mogoče uveljavljati za en dogodek za skupno obdobje največ šest mesecev v 24 mesecih od prve odreditve, ko trajajo razlogi za delo s skrajšanim delovnim časom. Delodajalec lahko delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom večkrat. Delno povračilo nadomestila plače zaradi začasnih okoliščin bo mogoče uveljavljati v obdobju, določenem s sklepom vlade, vendar največ za obdobje šestih mesecev.

Višina delnega povračila nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 60 odstotkov izplačanega nadomestila plače brez prispevkov delodajalca (bruto I).