V prvi oddaji nove sezone Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Matijo Varla, vodjo Območne izpostave JSKD Maribor. V poglobljenem pogovoru sta razkrila mrežo, ki povezuje ljubiteljsko kulturo po vsej Sloveniji, se dotaknila izzivov financiranja in prostorske stiske ter odprla ključno vprašanje – kako v svet kulture pritegniti mlade, ki živijo v digitalni dobi.
JSKD: Srce, ki poganja ljubiteljsko kulturo
Matija Varl je uvodoma pojasnil vlogo Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki s 60 izpostavami seže v vsak kotiček Slovenije. Sklad ni le finančna podpora, ampak predvsem povezovalno in izobraževalno stičišče za tisoče kulturnih društev in posameznikov, od vrtcev do društev upokojencev. “Pod eno streho združujemo vse generacije in različne kulturne dejavnosti,” je poudaril Varl in izpostavil, da letno v Mariboru organizirajo med 100 in 120 prireditev.
Maribor – prestolnica zborovstva s svetovnim ugledom
Pogovor je nanesel na zborovsko petje, najbolj razširjeno kulturno dejavnost, kjer Maribor zavzema posebno mesto. “Akustično vrhunska Unionska dvorana je narekovala odličen razvoj zborovstva,” je pojasnil Varl in dodal, da so za uspeh potrebni tudi odlični mentorji. Maribor se lahko pohvali z zbori, ki presegajo državne meje, in z mednarodnim tekmovanjem Gallus, ki slovensko zborovstvo postavlja ob bok svetovni eliti. “Slovenci smo po raziskavah v samem svetovnem vrhu, kar se tiče kakovosti zborovskega petja,” je s ponosom dejal.
Socialni kapital društev in digitalni izziv
Obdobje pandemije je po besedah Varla razkrilo še en, pogosto spregledan vidik ljubiteljske kulture – njen ogromen socialni pomen. “Delovanje znotraj društev ima predvsem pri starejših ogromen socialni pomen,” je poudaril. Srečanja in vaje so za mnoge ključni del tedna, ki preprečuje osamljenost. A prav tu se kaže največji izziv prihodnosti: “Mladi bi sodelovali, vendar ne bi bili vezani na skupino ob točno določenih terminih. Želijo hitre rezultate.” Poudaril je, da je ključno mlade spodbuditi, da odložijo telefone in se prepustijo ustvarjanju v skupini, saj bo sicer prišlo do staranja društev in upada dejavnosti.
Finančni in prostorski izzivi
Glede financiranja je Varl pojasnil, da so kulturna društva v domeni občin, kar vodi do razlik v podpori. Kljub temu meni, da “s sredstvi, ki jih imamo, naredimo največ, kar se da”. V Mariboru je velik del ljubiteljske kulture zbran v prostorih Karantene, a kljub temu primanjkuje ustreznega odra za uprizoritvene umetnosti. “Če bi se zgledovali po tujini in znali izkoristiti stare industrijske objekte, bi se dalo uporabiti kar nekaj prostorov,” je predlagal in dodal, da se
Z jasnim pozivom mladim, naj postanejo njen aktivni del
Matija Varl je pogovor zaključil z optimistično mislijo, da je slovenska ljubiteljska kultura na izjemno visokem nivoju, a hkrati z jasnim pozivom mladim, naj postanejo njen aktivni del in s tem zagotovijo njeno prihodnost.
Loading ...
