Direktor NIJZ Milan Krek je po obisku v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca v Mariboru napovedal, da v Slovenijo prihaja v začetku februarja večja količina cepiva AstraZeneca. To je glede na učinkovitost slabše od cepiva Pfeizerja in Moderne. Kdo bo dobil katero cepivo, pa naj bi odločali zdravniki neposredno ob cepljenju. Zaplet zaradi zamude cepiva Pfeizerja rešujejo, naj bi ga bilo dovolj za prejem drugega odmerka tistih, ki so že dobili prvi odmerek.
Milan Krek je na izjavi za medije najprej pohvalil zdravstveni dom pri izvajanju cepljenja proti covidu-19. Ob tem je dodal, da bo verjetno treba še ojačati ekipe pa cepljenje. Napovedal je, da se bo februar začel v Sloveniji s prihodom velike količine cepiva AstraZeneca, naročili pa so tudi večjo količino cepiva Pfeizer. »V celoti bomo v celem letu prejeli preko pet milijonov doz cepiva,« je dejal Krek. S tem naj bi bilo po njegovem cepivo dostopno vsem ljudem, tudi tistim, ki ne bodo mogli v zdravstvene ustanove, saj bodo imeli terenske ekipe.
V naslednjih dnevih naj bi cepili starejše od 60 let. Potem pa pridejo na vrsto še vsi drugi. Sam vabi vse, da se prijavijo na cepljenje. »Prva generacija smo, ki je v enem letu dobila cepivo in to zelo učinkovito,« je poudaril. To označuje kot velik civilizacijski dosežek.
Tri cepiva z različno učinkovitostjo – kdo bo dobil katero?
Poudaril je, da bodo kljub zamudi Pfeizerja imeli trenutno dovolj cepiva za drug odmerek. Ta teden naj bi dobili tudi 1200 odmerkov cepiva Moderne. Dejal je, da gre pri Pfeizerju samo za kratek zaplet pri zamudi. Da pa v Slovenijo prihaja kasneje večje število odmerkov Pfeizerjevega cepiva. Glede na to, da je napovedano, da v Slovenijo pride še cepivo AstraZeneca, ki trenutno še ni registrirano in potrjeno, njegova učinkovitost pa je precej manjša od cepiv Moderne in Pfeizerja, se postavlja vprašanje, kako bodo razvrščali ta cepiva. Kdo bo prejel katero cepivo. Krek odgovarja, da ve, da ima AstraZeneca učinkovitost okoli 75 odstotkov, druga dva pa večjo, nad 90 odstotkov. Pravi, da bodo o učinkovitosti govorili lahko čez eno leto, ko bodo pogledali retrogradno za nazaj. Izpostavil je, da je pri virusu še veliko neznank. Kdo dobi katero cepivo, pa po Krekovih besedah »običajno odločajo zdravniki neposredno na cepilnem mestu.
Okoli 80 prijav kontraindikacij oziroma stranskih učinkov po cepljenju
Krek je dejal, da imajo v centralnem registru podatke o cepljenju in da naj bi bilo okrog 80 prijavljenih stranskih učinkov, resnih komplikacij pa naj ne bi bilo. Kar se tiče suma na angleški sev covida-19, je dejal, da glede na to, da ga imajo v sosednjih državah že, je samo še vprašanje časa, kdaj se ga bo odkrilo pri nas.
Kdaj bo sproščanje ukrepov in odprtje šol
Poudaril je, da kakor hitro bi se situacija v posameznih regijah izboljšala, bi tam sledilo sproščanje ukrepov. In da bi tam tudi postopoma šole in vrtce. Izpostavil je, da je za odprtje šol, ampak na varne način, ne pa tako, da bi nekje odprli šolo, nato pa čez en teden spet zaprli.
Fotogalerija: