Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pripravlja posvet z naslovom Vetrna energija, prostor in okolje – čas za razmislek. Potekal bo danes, 2. junija 2025, ob 11.30 uri v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije. Iz Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) so poslali pojasnilo glede neudeležbe na posvetu.
Kot zapišejo pri DEM so vabilo na posvet o umeščanju vetrnih elektrarn, ki ga organizira Državni svet, z veseljem sprejeli kot priložnost za odprt in strokovno utemeljen dialog o prihodnosti obnovljivih virov energije v Sloveniji, a da ugotavljajo, da program posveta ne omogoča uravnotežene predstavitve različnih stališč.
“Deležnikom, ki javno nasprotujejo razvoju vetrne energije, je namenjen nesorazmerno večji del časa, medtem ko so strokovnjaki in investitorji, ki projekte pripravljamo v skladu z zakonodajo ter okoljskimi in prostorskimi merili, postavljeni v izrazito neenakopraven položaj,” so sporočili.
“V takšnem formatu naše sodelovanje žal ne bi moglo prispevati k vsebinsko uravnoteženi razpravi, kar je bil naš osnovni namen. Zato smo se odločili, da se posveta ne udeležimo. Prepričani smo, da je za verodostojno javno razpravo ključna enakovredna zastopanost vseh pogledov. Ostajamo odprti za sodelovanje v prihodnjih razpravah, kjer bo takšen dialog omogočen,” so še pojasnili v DEM.
Nad vsebino posveta šokirani tudi v GIZ za vetrno energijo
Nas zastavljeno vsebino posveta so presenečeni tudi v GIZ za vetrno energijo. Tako so pojasnili: “V GIZ za vetrno energijo smo bili iskreno presenečeni in razočarani ob seznanitvi s posvetom o umeščanju vetrnih elektrarn, ki ga organizira Državni svet. Ko smo si ogledali program, smo bili šokirani.”
“Dogodek, ki naj bi ga organizirala nevtralna institucija, kot je Državni svet, je v resnici zasnovan kot enostranska javna tribuna proti razvoju vetrne energije. Posvet moderira aktivna članica civilne iniciative proti vetrnim projektom, ki svoje nasprotovanje javno izraža že dalj časa. Povezovanje dogodka s strani osebe z jasno izkazano pristranskostjo je resno vprašanje verodostojnosti samega posveta,” so zapisali v nadaljevanju.
Dodajajo, da so bili na dogodek vabljeni večinsko strokovnjaki in organizacije, ki javno nasprotujejo vetrnim projektom – pogosto z zavajajočimi trditvami, pomanjkljivo metodološko utemeljenimi analizami in izkrivljenimi podatki: “Glasovi investitorjev in neodvisnih strokovnjakov, ki podpirajo odgovorno umeščanje vetrnih elektrarn v prostor, so v programu potisnjeni na rob. Od skupno 180 minut trajanja dogodka je za drugačna mnenja od nasprotnikov predvidenih vsega 20 minut. Eden izmed vabljenih investitorjev je po prejemu programa posveta zaprosil za razširitev nabora poročevalcev z neodvisnimi strokovnjaki, a je prejel odgovor, da to ni mogoče. Kljub temu je iz končnega programa razvidno, da je organizator naknadno dodal nove poročevalce, ki prav tako javno nasprotujejo rabi vetrne energije.”
“Takšna zastavitev dogodka ne le izkrivlja sliko, ampak resno spodkopava zaupanje v strokovnost in nepristranskost institucije, ki bi morala skrbeti za uravnoteženo razpravo. Povsem neprimerno je, da Državni svet omogoča platformo, ki je po svoji naravi promocijsko orodje enega pogleda, brez osnovnega spoštovanja do drugih stališč in strokovnih meril,” še zapišejo pri GIZ za vetrno energijo.
Investitorji danes izvajajo številne aktivnosti v lokalnih okoljih
Državni svet je z vlogo organizatorja posveta o vetrnih elektrarnah prevzel nalogo, ki naj bi bila posredniška – odziv na očitke nekaterih civilnih iniciativ, da jih investitorji ne vključujejo dovolj v postopke umeščanja projektov: “A tovrstna interpretacija povsem prezre dejansko stanje na terenu. Dejstvo je tudi, da so vse civilne iniciative vključene v postopke skladno z zakonodajo. Še več – investitorji danes izvajajo številne aktivnosti v lokalnih okoljih: redno komunicirajo z javnostjo, predstavljajo projekte, se udeležujejo javnih razprav, sodelujejo z občinami, kjer jim je to omogočeno, pripravljajo informativna gradiva in odgovarjajo na vprašanja prebivalcev. Transparentnost in vključevanje sta postala standard – ne izjema.”
Ponavljanje očitkov o izključenosti pa se pogosto uporablja kot zavestna strategija, še menijo: “Namen ni izboljšati sodelovanje, temveč investitorje spraviti v položaj, ko bi zaradi nenehnih pritiskov in izkrivljenih predstav od projektov odstopili. To naj bi bila najlažja pot do njihove ustavitve.”
“V resnici pa takšne taktike postavljajo v slabši položaj predvsem tista okolja, ki že desetletja nosijo breme energetske oskrbe države. Če bodo prav ta območja izločena iz razvoja novih, trajnostnih virov, bomo kot družba zamudili priložnost za pravično energetsko prihodnost. Kot krovna organizacija, ki združuje investitorje, strokovnjake, nevladne organizacije in druge deležnike, ki podpirajo razvoj vetrne energije, na posvet Državnega sveta nismo bili povabljeni. Enako velja za številne organizacije, ki se aktivno in strokovno ukvarjajo z obnovljivimi viri energije, še pojasnijo pri GIZ za vetrno energijo.
Svoje sporočilo za medije zaključijo: “V takšni, očitno zrežirani razpravi niti ne bi mogli sodelovati – ker v njej za nas sploh ni bilo predvidenega prostora. To dejstvo le potrjuje, da namen dogodka ni odprt in uravnotežen dialog, temveč izključitev glasov, ki zagovarjamo strokovno, zakonito in odgovorno umeščanje vetrnih projektov v prostor.”
Loading ...