V 96. letu je umrl Ljubo Struna, sopotnik slovenskega filma od njegovih povojnih začetkov. Struna je leta 2011 na 14. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in filmske kulture.
Struni je žirija Badjurovo nagrado za življenjsko delo podelila za njegov izjemni ustvarjalni prispevek tako na področju domače filmske produkcije kot tudi pri številnih mednarodnih koprodukcijskih projektih.
V utemeljitvi Badjurove nagrade je predsednica komisija Maja Weiss med drugim zapisala, da je Struna vse svoje življenje posvetil filmu, začetek njegove profesionalne filmske poti pa sovpada z začetki slovenske povojne kinematografije – nanjo je namreč stopil že leta 1948.
“Njegovo delovanje v okviru domače filmske produkcije je bilo vsestransko, saj je nastopal v vlogah organizatorja, pomočnika direktorja, direktorja filma, fotografa, asistenta kamere, snemalca in številnih drugih. Osebno se je podpisal pod 39 domačih celovečernih igranih filmov, 35 tujih celovečernih filmov ter 207 dokumentarcev in kratkih igranih filmov,” je še zapisala.
Struna je ob nagradi v pogovoru za STA povedal, da oceno filma podajo gledalci, ko gledajo film in večinoma vidijo le režiserja, vsa ostala filmska ekipa je pogosto nevidna, vendar je nujno potrebna. “V tem vidim tudi velik pomen nagrade, ki sem jo prejel. Podelili so jo ne-režiserju, ne-umetniku. Menim, da je sporočilo Badjurove nagrade, da so okoli režiserja še ostali, zelo pomembni faktorji, ki ustvarjajo film,” je povedal.
Film je opisal kot “magijo, ki te zajame”. “Ko sem šel čez vse svoje filmsko življenje, sem ugotovil, da si zelo ponosen na nekaj, kar si soustvaril skupaj s celotno ekipo, ki stoji za teboj in s teboj,” je tedaj še povedal Struna.
Vir: STA
Loading ...