Če odpadne vode ne bodo očiščene, nam bodo kmalu grozile kazni; Evropska komisija bi rada k vsem prebivalcem evropskih regij pripeljala internetne povezave, pri nas, v Sloveniji, pa se turistični ponudniki pritožujejo, da gostje, ki jih zapeljejo prelestna slovenska jezera, težko pridejo do njih, ker so ceste tako slabe, piše Sonja Ploj v Večeru.
Kam bomo vlagali, če se ve, da bo do leta 2020 Slovenija lahko porabila okroglo milijardo evrov manj iz evropskih skladov kot v preteklem sedemletnem obdobju? In še občinske volitve so tako rekoč pred pragom.
Z evropskim denarjem je bilo v iztekajočem se sedemletnem obdobju podprtih 2500 regionalnih projektov. Po analizi iz Bruslja naj bi bilo ustvarjenih 33.700 novih delovnih mest, toda v domala enakem obdobju jih je 90 tisoč v realnem sektorju požrla kriza. In logično je, da imajo zdaj prednost delovna mesta.
Če ljudje ne bodo imeli dela in če ne bodo imeli tisoč evrov plače, ne bodo mogli plačati komunalnega in drugega standarda, ki smo ga ustvarili, je bil pred časom slikovit ptujski župan. Če se skoraj petinska brezposelnost, kot je zdaj v Mariboru ali v Pomurju, ne zmanjša, bi se župani morali ukvarjati samo še z neplačanimi položnicami.
Zato je zdaj potrebna še več kot zelo pametna sinteza in še mehanizmi, da se omejeni denar ne bi “lepil” le na že ustvarjeni denar in znanje samo na že ustvarjeno znanje. Gospodarska zbornica vidi v šestih letih 118 tisoč potencialnih delovnih mest, v evropskih projektih bi jih morali iskati tudi župani, razvojniki in raziskovalci, piše komentatorka.
Vir: STA
