Statistični urad RS (Surs) je lani prvič meril tudi subjektivno občutenje diskriminacije. Meritve so pokazale, da je bil ta občutek nizek, saj se je diskriminirano počutilo le pet odstotkov oseb, starih 16 let ali več. Preostali se niso počutili diskriminirane oz. niso uporabljali omenjenih storitev, je ugotovil statistični urad.
Delež oseb, ki so občutile diskriminacijo v zadnjih petih letih ob najemu ali poskusu nakupa stanovanja oz. hiše, je bil lani devetodstoten med 10 odstotki oseb, ki so imele take opravke.
Diskriminacijo so občutili tudi štirje odstotki oseb, ki so v obdobju enega leta pred anketiranjem v 2024 potrebovale storitve upravne enote, krajevnega urada ali občine, zdravstva, centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje ali policije, takih je bilo 66 odstotkov oseb.
Prav tako je Surs zaznal dvoodstotni delež oseb, ki so občutile diskriminacijo med 27 odstotki takih, ki so imele stik z osebo iz izobraževalne ustanove, npr. šole, fakultete, univerze, kot dijak oz. študent ali kot starš oz. skrbnik v obdobju enega leta pred anketiranjem v 2024.
Diskriminacija po pojasnilu Sursa pomeni neenako obravnavanje v primerjavi z nekom drugim zaradi različnih osebnih okoliščin
Enak delež je bil tudi pri osebah, ki so diskriminacijo občutile na javnih krajih, kot so trgovina, kavarna, restavracija in objekti, namenjeni za šport ali prosti čas.
Na vseh štirih področjih merjenja občutenja diskriminacije so kot glavni razlog prevladovali drugi razlogi, predvsem dohodek, poklic, raven izobrazbe in zunanji videz.
Diskriminacija po pojasnilu Sursa pomeni neenako obravnavanje v primerjavi z nekom drugim zaradi različnih osebnih okoliščin, npr. starosti, spola, oviranosti zaradi zdravstvenih težav, rase ali etničnega porekla, verskega prepričanja, spolne usmerjenosti, izobrazbe, dohodka in družbenega položaja.
Za diskriminacijo gre, kadar se oseba osebno čuti prizadeto oz. prikrajšano zaradi dejanj nekoga, ki opravlja javno funkcijo. Pri tem so na Sursu kot primere navedli, da osebi niso želeli ponuditi storitve ali so ji jo prenehali nuditi, pa tudi daljša čakalna doba ali višje plačilo za storitev.
VIR: STA
Loading ...