Na seji Mestne občine Maribor so obravnavali odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o. po skrajšanem postopku – Strokovno mnenje glede imenovanja delavskih predstavnikov v nadzorni svet JHMB, d.o.o. (H GMS – 708). Mestni svet Mestne občine Maribor je odlok potrdil. Pri tej temi je amandma vložil Igor Jurišič: “Odlok se spremeni tako, da se izloči 2. člen 3. člen se preštevilči v 2. člen.” Amandma ni bil sprejet, saj je za amandma glasovalo 19 svetnikov, 21 jih je glasovalo proti, 5 proti.
Ker amandma Igora Jurišiča ni prejel dovolj glasov za sprejetje, je svetniška skupina SDS predlagala odmor za posvetovanje. Po vrnitvi na sejo je Franc Kangler (SDS) napovedal, da bodo sejo obstruirali, saj je po njegovem mnenju sodišče edino pristojno za odločanje o tem vprašanju. Kljub temu so ostali mestni svetniki brez težav potrdili spremembo odloka.
Vroča debata o spremembi odloka Javnega holdinga Maribor
Na seji Mestne občine Maribor so mestni svetniki obravnavali spremembo Odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor (JHMB), predvsem glede imenovanja delavskih predstavnikov v nadzorni svet. Debata je bila vroča in polna nasprotujočih si stališč – od zagotovil o zakonitosti odloka in pojasnil o usklajevanju dejavnosti družbe, do opozoril Skupnega sveta delavcev, da predlagane spremembe ogrožajo pravice približno 1.200 zaposlenih. Svetniki različnih političnih skupin so izmenjali mnenja o nadzoru nad holdingom, neodvisnosti nadzornikov in vplivu župana, pri čemer so nekateri opozarjali na politizacijo vprašanja, drugi pa na pravno in finančno odgovornost. Ob koncu seje je odlok kljub nasprotovanjem bil potrjen, medtem ko so številna pravna in strokovna mnenja ostala predmet razprave.
Matjaž Dolamič, vodja službe za pravo in kadre JHMB d.o.o., je pojasnil, da je sprememba namenjena uskladitvi dejavnosti družbe z novo uredbo o klasifikaciji dejavnosti, sprejeto konec lanskega leta. Dejavnosti, zapisane v odloku o ustanovitvi, so bile pregledane in prenovljene v skladu z novo standardno klasifikacijo, zato se predlaga uskladitev četrtega odstavka devetega člena. Druga sprememba, ki je predložena, je že različica predloga, ki ga je podal svet delavcev Javnega holdinga Maribor in se nanaša na delavske predstavnike v nadzornem svetu.
“Trenutno še delujoči skupni svet delavcev ne predstavlja več interesov vseh delavcev skupine JHMB”
Davorka Pregl – Gibanje Svoboda: “Gibanje Svoboda leta 2019, ko se je odlok o ustanovitvi holdinga sprejemal, nismo bili zraven. Odlok je bil takrat sprejet, takrat se še ni vedelo o delavcih, marsikaj se še ni vedelo, ampak odlok je bil takšen sprejet, kot je bil. Gibanje Svoboda pa že od začetka mandata pri svojih odločitvah neodvisno deluje v dobrobit mesta, neizpodbitno dejstvo je, da je že Svobodo nastopila uveljavitev ustanoviteljskih pravic mestnega sveta v zvezi JHMB. Svoboda je kljub grobim in povsem neutemeljenim napadom nekaterih mestnih svetnikov predlagala v nadzorni svet JHMB dva povsem neodvisna in strokovna kandidata.”
“Nadzornik Franc Dergan v svojem sporočilu mestnim svetnikom pove, da odlok, ki ga danes sprejemamo, je zakonit, ampak da se ne strinja sicer že z obrazložitvijo sklepa, čemur lahko deloma tudi potrdimo, a kot vemo, sprejet v veljavo bo zgolj le sklep, ne obrazložitev. Torej, tudi v JHMB-ju so nastopile bistvene spremembe okoliščin in skupnega sveta delavcev so izstopile vsaj tri družbe, kar pomeni, da trenutno še delujoči skupni svet delavcev ne predstavlja več interesov vseh delavcev skupine JHMB,” je dejala.
“Če bomo glasovali in podprli spremembo odloka, bomo sprejeli nekaj, kar je drugače kot so sodišča sprejela”
Oglasil se je Igor Jurišič – Stranka mladih – Zeleni Evrope, ki je dejal: “Želim povedati, da je predlog za spremembo odloka podala stranka Mladi zeleni Evrope, ne Gibanje Svoboda.” Ob tem je dodal: “Se pa zahvaljujem seveda Gibanju Svoboda za podporo. In vemo, kaj se je zgodilo potem. Potem je gospod župan tožil mestni svet, porabili smo mislim, da je bila kar šestmestna številka sredstev za to, da je lahko župan to izgubil. In ravno zaradi tega, ker sta ta dva nadzornika po narekovajih “vaša”, tista, ki ste ju vi predlagali, neodvisna nadzornika, delala dobro, se je odprlo vprašanje, kdo bo pa zdaj zastopal delavce. ”
“Vedeti moramo, da je sporazum, ki ga imajo med sabo sklenjen, sklenjen tako, da se spremembe urejajo soglasno. Zdaj, da nekdo izstopi iz skupnega sveta delavcev in reče, zdaj bom pa jaz prevzel to vlogo, je malce smešno,” je dejal v nadaljevanju. “Tak odlok, ki ga imamo danes in je bil sprejet, je registrsko sodišče v Mariboru potrdilo. Do danes se zakon ni spremenil, zato se mi zdi izjemno sporno, da lahko v nekem pravnem mnenju nekdo trdi, da je trenutna sestava nezakonita, kajti s tem mi to zdaj ni mnenje ob ustanovitvi holdinga, ampak to mnenje neposredno negira vpis v register javnega holdinga Maribor.”
“V kolikor sodišče ugotovilo, da je to nezakonito in imajo potrebe oziroma doktor Prejlić in tale, tile, ki predlagajo odlok, prav, potem mi nimamo kaj. Potem bo sodišče zahtevalo razveljavitev tega člena in bodo oni vpisani noter.”
“Če izglasujemo, da bo imel Arsenovič večino, se bodo strasti pomirile”
Franc Kangler (SDS) je povedal, da bodo amandma podprli in se pridružili Igorju Jurišiču. “Kdaj je imel župan interes da se to zgodi in ta odlok spremeni? Od tistega trenutka, ko je Svoboda po mojem mnenju predlagala kompetentna dva nadzornika, ki delata pošteno, zakonito, in v skladu z zakonom o gospodarskih družbah- nadzor na javnem holdingu.”
“Očitno je v tem mestu vse dovoljeno. In mi bomo danes tukaj podprli ravno to, kar si želi gospod Arsenovič. Da dobi z dvema delavcema večino, plus njegova dva v nadzornem svetu, da lahko ohranja to, kar pač se tam dogaja. Če ne veste, svetniki, v kolikor je meni znano, nekateri nadzorniki, ki so v tej družbi, ki smo jo mi ustanovili, mi mestni svetniki predstavljamo skupščino, niti ne smejo vpogledati vse dokumente v družbi, niti jim predsednik in uprava naj pokažejo in naj dovolijo vpogleda,” je dejal Kagner v nadaljevanju.
Davorka Pregl je v nadaljevala prebrala sporočilo Franca Derganca: “sem demantiral izjave, ki so napeljevale, da sem bil deležen nedopustnih pritiskov s strani stranke Svobode. Navedeno tezo sem novinarju demantiral, vam pa sporočam, da na mene osebno niso bili izvedeni nobeni nedopustni pritiski, niti s strani stranke Svobode. Pismo sem pojasnil in je povezano izključno z mojo dolžnostjo in informiranja skupščine v delu nadzornega sveta JHBB.”
“Meniva, da mestna občina Maribor, ne more odločati o načinu imenovanja predstavnikov delavcev v nadzornem svetu”
Alenka Iskra – SD je pojasnila, da bosta oba člana stranke, spremembe odloka odprla. “Ker je to tako pregreta tema, o kateri smo mestni svetniki toliko prebrali in imeli toliko tudi mešanih in jabolk v razlagah enih in drugih, zato sedaj zelo na kratko. Podprla bova zaradi tega, ker meniva, da ustanovitelj, kot je navedeno v zakonu, to je mestna občina Maribor, ki jo zastopa mestni svet, ne more odločati o načinu imenovanja predstavnikov delavcev v nadzornem svetu.”
“Ne vidim nezakonitosti člena, zato se mi ne zdi primerno, da bi ga spreminjali”
Tatjana Frangež – Levica, je dejala: “Torej, v bistvu ta člen, ki je zdaj tako sporen, je bil v ustanovitvi v bistvu vpisan na predlog našega člana, bivšega svetnika Vladimirja Šege, se strinjam s kolegom Jurišičom, rada bi povedala, da jaz ne vidim v tem trenutku nezakonitosti tega, zato se mi ne zdi primerno, da bi ga spreminjali. V kolikor se bo to tako izkazalo, bomo seveda itak morali to nekako v skladu z s tem spremeniti.”
Prebrala je del pisma Derganca: “Lobiranje za spremembe nadzornikov med zaposlenimi je tako obsežno, da sem ocenil, da sam ne morem nositi odgovornosti za nezakonita ravnanja vpletenih. In zato nas je torej gospod Drganc tudi obvestil in nam poslal to pismo. Ne, tako da očitno torej on je demantiral pritiske s strani Svobode, ampak očitno pritiski in na zaposlene očitno tudi na nadzornike obstajajo.”
“Česa takega v vseh teh letih še nisem bil deležen”
Milan Mikl (SDS) je ob tem povedal: “Ko sem danes prejemal vse te dopise priznanih strokovnjakov – na primer enega, ki je sedanji član nadzornega sveta, pa tudi Vlada Šego, ki ima ugled v združenju – in ob tem ne smem pozabiti doktorja Preliča, katerega delo zelo spoštujem, ker sem sam daleč od strokovnjaka, sem le politik. In potem se začneš spraševati, kako in zakaj do tega prihaja. Najbolj bistveno vprašanje pa je: zakaj je taka ihta? Nekaj tu očitno ne štima. Dve leti že govorimo o tem. Česa se bojite?”
“To vprašanje je problem od tistega trenutka, ko župan ni uspel z odpoklicem dveh delavskih predstavnikov.”
Karin Jurše (Gibanje Svoboda) je poudarila, da je sosledje dogodkov jasno: “To vprašanje je problem od tistega trenutka, ko župan ni uspel z odpoklicem dveh delavskih predstavnikov. Do takrat šest let nihče o tem niti ni pomislil. Če bi bilo to tako, bi si predstavljala, da bi vsaj gospod Živko, ki je ta odlok leta 2019 pripravil, dobil nalogo, da ga tudi spremeni, saj z njim imamo, mislim, za njih približno pol milijona prometa. Tako da fant za nas dela, to je dejstvo.”
“Če bi resnično imeli namero ugotoviti, ali je ta odlok zakonit ali ne, bi ga seveda lahko dali v presojo ustavnemu sodišču. To ni problematično – ustavno sodišče bo presodilo in pokazalo, kaj je zakonito in kaj ni.”
“Višje sodišče še ni odločilo”
Franc Kangler – SDS je dejal: “Kolikor je meni sedaj znano, o tem odloča ali je sklep zakonit vpisa ali nezakonit, odloča višje sodišče v Mariboru. Do tega trenutka, ko mi odločamo, še višje sodišče ni odločilo. Ali sta ta dva puščnik in Sanja Gerdek, če se ne motim, da se piše zakonito, imenovana v nadzorni svet.”
“Današnja debata v resnici le zaradi želje župana po nadzoru nad holdingom”
Lidija Divjak Mirnik (LPR) je ocenila, da je današnja debata v resnici le zaradi želje župana po nadzoru nad holdingom. “Ob tem pa se je sprožilo toliko pravnih mnenj in mnenj odvetnikov, zdaj pa bodo še tisti, ki so predlagali tak odlok, dodatno ocenjevali, ali je okej ali ni – in ob tem bodo dobili še pol milijona. Skratka, cela zgodba je ‘about the money’, tako kot vedno.”
“Skratka, podprli bomo amandma in predlagamo, da se svetniki postavite na mesto 1200 delavcev, ne za peščico stotih, in za osebne interese gospoda župana.”
Matjaž Dolamič je pojasnil da je ključni problem pravni problem: “Pravni problem je pa v tem, da ko ste sprejemali odlok, ste seveda v dobri veri napisali, da bo družba z odgovornostjo javni holding Maribor imela tudi nadzorni svet, ki bo nadziral poslovodstvo. To je seveda pravica ustanovitelja edinega družbenika in tako je seveda storil, tako je zapisano v odloku. Hkrati je pravica edinega družbenika tudi ta, da če je določil, da bo družba imela nadzorni svet, koliko članov bo imela. Dovolj bi pravzaprav že bilo, da bi pisalo nadzorni svet ima šest članov in pika.”
“Očitke o naročenih mnenjih zavračam”
Željko Vogrin (SDS) je predlagal, da bi pravnika Sašo Preliča povabili na govorniški oder. Prelič se je sicer seje udeležil kot član javnosti. Mestni svetniki so na glasovanju podprli predlog in mu dali možnost, da odgovori na vprašanja. “Ta tema, ki je sedaj na mizi, o kateri razpravljate s politizirana do konca, in sploh več ni ostanka pravnega vprašanja. In pravno vprašanje je čisto preprosto, na kak način se v gospodarskih družbah uresničuje delavsko soupravljanje. To je temeljno pravno vprašanje,” je uvodoma dejal.
V nadaljevanju pa: “Zakaj je odlok nezakonit? Zato ker odlok pomeni vmešavanje lastnika v materijo, ki je delavska. Delavsko soupravljanje po ZSDU uresničuje na ravni družbe. Sodelujem pri upravljanju v družbi, v kateri sem zaposlen. Kaj mi koristi soupravljanje v neki družbi, s katero nimam ničesar?”
Predstavniki poudarili, da je po njihovem mnenju sprememba nepotrebna in sporna
Spomnimo tudi … Na novinarski konferenci so predstavniki Skupnega sveta delavcev podjetij Javnega holdinga Maribor (SSD JHMB) poudarili, da je po njihovem mnenju sprememba določil 21. člena Odloka o ustanovitvi JHMB nepotrebna in sporna, saj ogroža pravice približno 1.200 zaposlenih v skupini. Po njihovem mnenju zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju že omogoča, da skupni svet delavcev kapitalsko povezanih družb zastopa in soupravlja pravice delavcev tudi v holding družbi, kar je skladno z ustavno prakso in sodno odločbo Ustavnega sodišča (U-I-140/01). SSD JHMB opozarja, da trditev, da svet preneha obstajati ob izstopu posameznih družb, ni pravno utemeljena. Predsednica SSD Sanja Gerdak je poudarila, da sprememba odloka ni potrebna in omejuje pravice zaposlenih, medtem ko so prejšnja ravnanja direktorja glede upoštevanja odloka že bila obsojena kot nedopustna. SSD JHMB zato pričakuje, da mestni svetniki predloga spremembe ne bodo podprli.
Projekt ureditve Ljubljanske ulice dobil podporo
Na dnevnem redu seje je bila tudi predinvesticijska zasnova in investicijski program za ureditev Ljubljanske ulice – od Ulice Pariške komune do Ceste proletarskih brigad. Sekretar Mojmir Grmek je pojasnil, da je Mestna občina Maribor junija letos prejela poziv za prijavo projekta na področju trajnostne mobilnosti, avgusta pa je ZMOS potrdil uvrstitev projekta med operacije. Gre za rekonstrukcijo približno 805 metrov dolgega cestnega odseka, v okviru katere bo urejena tudi meteorna kanalizacija, javna razsvetljava, avtobusna postajališča ter štiri postajališča za souporabo avtomobilov. Predvidena je tudi zasaditev drevoredov in grmovnic. Skupna vrednost projekta znaša 3,06 milijona evrov, pri čemer bo 68 odstotkov sredstev zagotovljenih iz sofinanciranja, preostanek pa bo krila Mestna občina Maribor iz lastnih virov. Dela naj bi potekala od aprila 2026 do maja 2027.
Govora tudi o ureditvi Gregorčičeve ulice s Trgom generala Maistra
Razpravljali so tudi o predinvesticijski zasnovi za ureditev Gregorčičeve ulice s Trgom generala Maistra. Gre za projekt celovite prenove območja, ki vključuje Gregorčičevo ulico, del Tyrševe ulice, Trg generala Maistra ter del Ulice heroja Staneta pred občinsko zgradbo. Prvi sklop, med Trubarjevo in Tyrševo, ohranja obstoječa parkirišča, saj je bil ta del projekta edini prijavljen kot območje urejanja kolesarskih in peš površin – rešitev, ki je bila po besedah sekretarja usklajena z ministrstvom. Naslednji sklop, ki obsega del Tirševe ulice, že dobro poznan po izvedeni prenovi, predvideva na zahodni strani ureditev drevoreda, na vzhodni pa parkirišča. Pri zadnji obravnavi so projektanti pripravili manjšo spremembo, saj prvotno načrtovano število parkirnih mest na tem delu ne bo moglo ostati nespremenjeno in ga bo treba ustrezno zmanjšati. Več TUKAJ.
“Zanima me, kdaj bomo pridobili vse te alternative in kdaj bodo obljubljeni tuneli.”
Svetnik Stojan LPR je poudaril, da bi si želel, da bi vodstvo občine predstavilo konkretne rešitve in časovnice za projekte, o katerih se že dolgo govori. “Zanima me, kdaj bomo pridobili vse te alternative in kdaj bodo obljubljeni tuneli. To, kar smo pred leti že brali na naslovnicah Večera, danes ni več ne duha ne sluha. Potrebno je videti dolgoročne rešitve,” je dejal.
Davorka Pregl (Gibanje Svoboda) je izrazila podporo projektu in pridobivanju evropskih sredstev, vendar opozorila, da je treba pri urejanju mestnega središča misliti tudi na prebivalce, ki tam živijo. “Če želimo center, prijazen ljudem, ne smemo pozabiti na tiste, ki tam prebivajo. Kupili so karto, parkirišč pa ne morejo najti. Mislim, da smo začeli narobe – najprej bi morala biti štalca, potem kravca. Predlagam pogovor s stanovalci, saj je med ljudmi veliko vroče krvi. Moramo jih razumeti,” je dodala.
“Dokumentacija še vedno ni usklajena z dogovorom, ki je bil dosežen”
Tjaša Gojkovič (Lista kolesarjev in pešcev) je opozorila, da projektna dokumentacija za ureditev Tyrševe ulice še vedno ni usklajena z dogovorom, ki je bil dosežen na sestanku z Mestno občino Maribor 20. julija 2022. “Drevesa so še vedno predvidena na zahodni strani, parkiranje pa na vzhodni, kar poteka tik ob izložbah hiš. Takšne rešitve ne upoštevajo niti potreb lokalne skupnosti niti izraženih želja prebivalcev in lahko povzročijo trajne konflikte ter škodo javnemu prostoru,” je poudarila. Ob tem jo je zanimalo, kakšne nadaljnje korake namerava mestna uprava sprejeti glede vseh pripomb, ki so bile doslej podane na projekt.
Ena izmed rešitev parkirišče nasproti glavne avtobusne postaje
Mitja Senekovič iz Službe za pravne zadeve je dejal: “Kar se tiče parkirišč, smo že pri obravnavi DIPA govorili o nadomestnih parkiriščih. Na območju trga generala Maistra in delno na prvem delu Gregorčičeve ulice je skupaj 85 parkirnih mest manj, kot jih je danes. Iskali smo alternative v bližnji okolici, približno v 800-metrskem radiusu. Največji adut v tem pogledu je parkirišče nasproti avtobusne postaje na Mlinski, kjer je že v pripravi projektna dokumentacija za ureditev 120 parkirnih mest. Zavedamo se, da je nekoliko stran od mestnega jedra, vendar so ta parkirišča v luči iskanja novih mest na voljo in jih je mogoče relativno hitro urediti.”
Klubi so lahko zaradi dvoumno napisanih pravil izgubili sofinanciranje
Predlagane spremembe Odloka o izbiri in sofinanciranju dejavnosti izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Maribor 2025 določeni, da je v 3. členu zdaj jasno določen rok za prijavo društva, da ni več dvoumnosti glede obveznosti, ter da je v 10. odstavku 7. člena dodana zahteva za mestne panožne trenerje, ki prej ni bila del razpisne dokumentacije. Milan Mikl (SDS) je na tem mestu vprašal, kako je mogoče, da pride do neporavnanih računov s strani kluba do občine. Zarič je pojasnil, da takih primerov ni veliko, a lahko imajo posledice, saj klubi v primeru dolga lahko izgubijo sofinanciranje. Dodal je, da je bilo doslej to zapisano dvoumno, komisija ni imela jasnih navodil, včasih pa se je zgodilo, da osnovna šola ali Šport Maribor, nista izstavila računa, zato je bilo veliko odprtih postavk. Po pojasnilih je zdaj jasno, da so klubi dolžni poravnati obveznosti, čeprav to prej ni bilo urejeno.
Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko gradnjo JMSS
Obravnavano območje Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del PPE St1-SD (stanovanjska gradnja JMSS), ki ga je predstavila Maja Reichenberg Heričko iz Sektorja za urejanje prostora, se nahaja na desnem bregu reke Drave in sega od Ruške ceste na severu do Korenčanove ulice na vzhodu, na jugu in zahodu pa meji na obstoječo zazidavo. Območje je dobro povezano s širšim prostorom preko obstoječih ulic in cest, dobro komunalno opremljeno, dostopno funkcionalno oviranim osebam ter primerno osončeno za zunanje aktivnosti. V načrtu sta predvidena dva objekta: objekt A s kletjo, pritličjem in tremi nadstropji, pri čemer je v južni kleti pritličje in dve nadstropji, ter objekt B z maksimalno etažnostjo klet, pritličje in dve nadstropji. Svetniki so sklep sprejeli.
Mestni svetniki so potrdili še dve imenovanji. Potrdili so Predlog za podajo mnenja o kandidatki za imenovanje ravnateljice javnega vzgojno – izobraževalnega zavoda osnovna šola Rada Robiča Limbuš (GMS – 720), s čimer so podali pozitivno mnenje kandidatki Mojci Kirbiš. Potrdili so še Predlog za imenovanje predstavnika ustanoviteljice (MOM) v svet javnega vzgojno – izobraževalnega zavoda osnovna šola Rada Robiča Limbuš Maribor (GMS – 728), s čimer so za dobo štirih let imenovali Jasmino Možič in Davida Merca za predstavnika ustanoviteljice.
Po koncu redne seje Mestne občine Maribor se je pričela še 16. izredna seja Mestnega sveta Mestne občine Maribor.
Na dnevnem redu so bile tri točke, potrjena pa je bila le prva – Otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti. Po potrditvi sklepčnosti je seja prešla na drugo točko, Javne gospodarske službe – Nigrad (GMS – 718), pri kateri pa sklepčnost ni bila več potrjena, kar pomeni, da se mora seja zaključiti.
Iz razloga nesklepčnosti se je seja zaključila in se bo nadaljevala ob ponovnem sklicu.
Loading ...