To je bil res čustven dogodek za vse zbrane – nekaj, kar bom za vedno nosil v srcu.” Zgodbe, ki jih pišejo veliki glasbeniki, so pogosto lahko navdih. Obstajajo umetniki, ki se rodijo s poslanstvom – združiti kontraste, podirati meje in ustvarjati novo. Eden takšnih je Jure Počkaj, karizmatični baritonist, ki je v novo leto vstopil v Angliji in 1. 1. 2025 zablestel na odru Liverpoolske filharmonije.
Tam, kjer zvenijo melodije, dostojne za kraljevsko občinstvo. Tam, kjer je Jure Počkaj lahko klasično mojstrstvo združil z nebrzdano ustvarjalno energijo. S tem pomembnim dosežkom je na najlepši možen način začel novo poglavje, saj je nastopil v sklopu prestižnih koncertov organizacije Raymond Gubbay (Sony Music). Jure pravi, da je sam sebi s tem koncertom dokazal, da so njegove korenine morda res v klasični glasbi, a da njegova duša ostaja neukrotljivo rockerska.
Jure Počkaj torej ni zgolj baritonist. Je glasbenik, ki presega meje operne umetnosti in vanjo vnaša svojo edinstveno energijo. Koncert v Liverpoolu je bil zanj več kot zgolj nastop – je praznovanje neukrotljive volje, strasti, trdega dela in predanosti glasbi.
»Novo leto običajno preživljam v krogu družine, a letos sem imel čast začeti leto v eni najlepših koncertnih dvoran na svetu. To je bila izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabil,« je povedal Jure, ki je s svojim prepoznavnim baritonom in karizmo navdušil britansko občinstvo.
»Na odru sem se počutil, kot da publiko že poznam. Ker smo se očitno preveč dobro ujeli, so me morali malce preizkusiti. Maestro je namreč na koncu koncerta občinstvu povedal, da je to moj debi v Liverpoolu, in jih vprašal, če so za, da naredim zanje avdicijo. Vsi so glasno pritrdili, nato pa smo skupaj zapeli Land of Hope and Glory. To je bil res čustven trenutek za vse zbrane – nekaj, kar bom za vedno nosil v srcu.«
Jure Počkaj je izjemno kakovosten vokalist prepoznavne barve. Je pevec neprimerljive globine, ki je v svoji vlogi našel svoj dom, a je hkrati ostal zvest mladostni energiji in pogumu, kar mu poleg profesionalne kariere omogoča tudi, da s srcem skrbi za družino in sina Patrika. Je torej tudi skrben oče in ljubeč mož. Ko je prvič v letu 2025 odprl vrata še nekoliko praznično razpoloženega doma, je bil sinov glas prva stvar, ki jo je slišal. »Slišal sem Patrika, kako se pogovarja. Zagotovo je ta glas nekaj najlepšega, kar lahko človek občuti. Zagledali smo se in je rekel, da je tatko letel, da je lahko videl snežaka in prijatelje.«
Praznih rok pa ni ostala niti žena, ki ji je izročil šopek rož, ki so z njim priletele iz Anglije. »Te so za najboljšo kritičarko mojih zgodb, sem ji rekel. Publika bi me najraje posvojila, ampak sem jim rekel, da me doma že čakajo moji najdražji.« Žena se je menda samo nasmehnila, potem pa rekla: »Si mi končno sam kupil šopek rož, ali si ga tako kot vedno, prinesel s koncerta?«
Zapel s prvim pevcem skupine Iron Maiden
Njegovo prizadevanje, da bi operno glasbo približal sodobnemu občinstvu, je vedno nekaj posebnega. Pogosto ga opisujejo kot ‘enfant terrible’ glasbene scene, saj z neukrotljivo vizijo in karizmo odpira vrata k drugačnemu razumevanju umetnosti. »Kot mladenič sem oboževal klubsko sceno, ki mi je dala neprecenljive izkušnje. A operna glasba je tista, ki me je vedno klicala. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani in kasneje na UCLA sem našel način, kako izraziti svojo ljubezen do obeh svetov,« pravi Jure.
Pot, ki jo je prehodil, se je začela pred 26 leti na odru rodnega Velikega Ubeljskega, kjer je kot mlad fant prvič stopil pred občinstvo. V svoji karieri je nanizal številne izjemne trenutke, med katerimi izstopa nastop s pokojnim Paulom Di’Annom, legendarnim prvim pevcem skupine Iron Maiden, v Ljubljani in Zagrebu.
Loading ...