Splošna bolnišnica Slovenj Gradec se zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra sooča z resnimi organizacijskimi težavami. S 15. junijem bo tako začasno zaprla enega od petih neintenzivnih oddelkov na internem oddelku, medtem ko je delo v ambulantah že dlje časa močno omejeno.
Zapiranje oddelka in vse večja kadrovska stiska
V bolnišnici opozarjajo, da primanjkuje tako zdravnikov kot medicinskih sester, kar neposredno vpliva na delovanje oddelkov in število razpoložljivih postelj. Oddelek, ki ga bodo zaprli, ima 10 postelj.
Nekdanji predstojnik oddelka za interno medicino Klemen Mojškerc, ki je funkcijo zapustil prav zaradi kadrovskih razmer, je opozoril, da se ob pomanjkanju zdravnikov zapira ambulantna dejavnost, ob pomanjkanju sester pa tudi bolnišnični oddelki.
Težave na internem in pediatričnem oddelku
Največje težave se pojavljajo na internem in pediatričnem oddelku, ki sta trenutno brez predstojnikov. Odhodi zdravnikov so dodatno poglobili kadrovsko vrzel, posledično pa se podaljšujejo čakalne dobe in povečuje obremenitev zaposlenih.
Direktor bolnišnice Vladimir Topler je pojasnil, da so nekateri zdravniki odšli v primarno zdravstvo, kjer imajo manj obremenitev in bolj predvidljiv delovni čas.
Preobremenjenost zaposlenih in organizacijske omejitve
V bolnišnici opozarjajo, da se število zaposlenih zmanjšuje, medtem ko se njihove obremenitve povečujejo. Nekateri zdravstveni delavci opravljajo delo na več deloviščih hkrati, dodatno pa njihovo delo omejujejo tudi zakonodajni pogoji glede dežurstev.
Težave v urgentnem centru
Eden ključnih problemov izhaja iz delovanja urgentnega centra, kjer primarna raven zdravstva ne zagotavlja stalne prisotnosti družinskih zdravnikov v enoti za hitre preglede. To povzroča dodatne obremenitve bolnišničnih internistov.
Po besedah Mojškerca enota za hitre preglede ne deluje v ustrezni obliki, kar pomeni, da urgentni center v praksi ne deluje v polni zmogljivosti. V bolnišnici je sicer zaposlen le en urgentni zdravnik, zato večino dela prevzemajo internisti.
Opozorila o sistemskih pomanjkljivostih
Zdravniki opozarjajo, da jih ne obremenjuje le količina dela, temveč tudi vsebina obravnav, saj morajo v urgentnem centru obravnavati širok spekter pacientov, ne le internističnih primerov.
Mojškerc dodaja, da kljub številnim sestankom in pozivom sistemskih rešitev še ni, čeprav je zdravnikov na primarni ravni na Koroškem po njegovih besedah več kot kadarkoli prej.
Poziv k ukrepanju in strah pred nadaljnjim slabšanjem
Zaposleni v bolnišnici opozarjajo, da se počutijo izigrane, in pozivajo lokalne skupnosti ter državo k takojšnjim ukrepom. Če se razmere ne bodo uredile, opozarjajo, da se lahko bolnišnica znajde v položaju, ko njeno delovanje ne bo več mogoče ohranjati.
Kritika sistema specializacij
Kot enega ključnih sistemskih problemov izpostavljajo tudi organizacijo specializacij, ki naj bi bila po njihovem mnenju neugodna za periferne bolnišnice. Opozarjajo, da država nima jasno vzpostavljene mreže specialistične dejavnosti, zaradi česar se kadri koncentrirajo predvsem v večjih centrih.
Kadrovske potrebe in opozorila za prihodnost
V bolnišnici bi trenutno potrebovali dodatne medicinske sestre, diplomirane medicinske sestre ter več specialistov in specializantov. Ob trenutnih kadrovskih načrtih opozarjajo, da v poletnih mesecih ne bodo mogli zagotavljati polne kadrovske zasedbe v urgentnem centru.
Kljub težavam v bolnišnici zagotavljajo, da bodo nujni primeri še naprej oskrbljeni.
Vir: sta
Loading ...