Pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami smo se pogovarjali s prvaki parlamentarnih strank, ki so odgovarjali na vprašanja državljanov in državljank različnih profilov.
Vprašanja so zastavili kmet, turistični delavec, radovedni otrok, podjetnik, zaposlen v zdravstvu, predstavnik športa, dijak, delavec v javni upravi in upokojenec – vsak iz svoje perspektive.
Tokrat objavljamo odgovore Luke Mesca.
“V resnici je edini davek, ki smo ga dodatno uvedli v podjetja, prispevek za dolgotrajno oskrbo”
Marko Podgornik Verdev, podjetnik: “Pogosto govorite o pravičnosti in zaščiti delavcev. Mene pa zanima, kako bi mi odgovorili oziroma kako odgovarjate direktorjem, ki že danes zaposlene nadpovprečno nagrajujemo, a ste nam zdaj kaznovali z dodatnimi obdavčitvami. Se vam ne zdi, da je dolgoročno bolj pravično okolje tisto, ki nagrajuje odgovorno podjetništvo, ne pa da ga disciplinira?”
Luka Mesec: “Ja, zdaj se o davkih ustvarja veliko preplaha v Sloveniji. V resnici je edini davek, ki smo ga dodatno uvedli v podjetja, prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zakaj smo tega uvedli, mislim, da ni treba razlagati, ker verjetno nihče od nas noče, da bi bili starejši, ki se ne morejo več preživljati sami, prepuščeni samim sebi. Smo pa po drugi strani sprejeli tudi kup stimulacij za podjetja, za motivacijo zaposlenih. Če omenim samo zadnjo, sprejeli smo zakon, ki omogoča delitev dobička med zaposlene kot obliko nagrajevanja, kot obliko motivacije in to po bistveno nižjih davčnih stopnjah, kot so obdavčene plače. Ravno zato, da vam omogočimo nagrajevanje in motivacijo zaposlenih, ker vsi vemo, da so zaposleni naše največje bogastvo. Se pa v delu strinjam, da je največja zamujena priložnost te vlade neizvedena davčna reforma, ki jo bom tudi osebno postavil na dnevni red takoj ob začetku novih koalicijskih pogajanj, ki mora razbremeniti delo in obremeniti bogastvo.”
Karin Jurše, zaposlena v javni upravi: “Priznam, model 80-90-100 zveni precej všečno, a v praksi, na primer v zdravstvu, šolstvu, sociali, varnosti, že zdaj nimamo dovolj kadrov. Če bi vsem, ki izpolnjujejo pogoje, omogočili tak način dela, bi sistem zagotovo razpadel, saj že sedaj komaj sestavljamo delovne time skladno z normativi, ki jih je postavila ta država. Najbrž je podobno tudi v zasebnem sektorju, kjer je delo optimirano. Komu je torej ta model 80-90-100 dejansko namenjen?”
Luka Mesec: “Ta model je namenjen temu, da bi ljudje lahko delali dlje. Ker danes imamo problem, da v Sloveniji sicer imamo zakonsko predpisano upokojitveno starost 65 let, v resnici pa hodimo v pokoj precej mlajši, okrog 61. leta. Zdaj, naš razmislek o pokojninski reformi je bil, da če je danes delo in penzija črno-belo, da je treba vzpostaviti pogoje, da lahko počasi začnemo izpolnjevati pogoje, počasi zmanjševati svojo delovno aktivnost in to delati dlje. Zato dajemo spodbude, da dela seveda tisti, ki lahko, tudi 43 let. Da dobijo dodatne odmerne odstotke. In pa da ne bi ljudje predčasno hodili v pokoj, omogočamo, da začnejo skrajševati delovnik. Da s tem hkrati lahko podaljšajo svojo delovno aktivnost in hkrati že uživajo deloma sadove svojega minulega dela. To je kompromis, ki smo ga poskušali iskati s socialnimi partnerji. Tudi oba sta to podprla, tako sindikalna kot delodajalska stran.”
Edvard Kaloh, radoveden otrok: “Gospod Mesec, če bi vsi imeli enako, to pomeni, da bi Frida in jaz imela enako število igrač, čeprav si jih Frida želi več?”
Luka Mesec: “Da, če bi vsi imeli enako, bi to pomenilo to. Mi v Levici pa ne govorimo o tem, da bi morali imeti vsi enako, ampak govorimo, da moramo imeti vsi enake pravice. Torej, da imata oba pravico imeti več igrač. Če si to želita in seveda, če si to zaslužita.”
Edvard Čepelnik, dijak: “Legalizacija marihuane, da ali ne?”
Luka Mesec: “Da. Jaz sem za, ampak pod strogo regulacijo. Ker moramo vedeti, da marihuana ni nedolžna droga. Trenutno mislim, da je zelo slabo prepuščena črnemu trgu. Torej legalizacija da, ampak skozi legalizacijo stroga regulacija.”
Tomaž Barada, športnik: “Če je šport javno dobro, potem Maribor danes izgublja dostop do njega. Ali podpirate večjo vlogo države pri financiranju osnovnih športnih programov v okoljih brez močnega zasebnega kapitala?”
Luka Mesec: “Absolutno. Mislim, da je to tudi edina možnost, zato smo v naši vladi v slabih štirih letih povečali sredstva za šport z dobrih 20 milijonov na leto na slabih 60 milijonov na leto. In tudi sam se bom potrudil, da šport pride do 100 milijonov na leto v naslednjem mandatu.”
Miha Galun, kmet: “Kako gledate na problematiko gradenj na podeželju? Saj za mlade trenutno ni zazidalnih površin in tako tudi ne možnosti, da bi ostali na podeželju.”
Luka Mesec: “To drži. Glavni problem pa so dolgotrajni postopki za pridobivanje zazidljivih parcel. To je tudi v našem programu. Zapisano, da se bomo takoj na začetku naslednjega mandata zavzeli, da se ti postopki bistveno skrajšajo in poenostavijo. Tako za mlade, ki želijo graditi svoje hiše, kot konec koncev tudi za stanovanjske sklade, ki smo jih zdaj opolnomočili. Tudi oni se soočajo s problemom, da samo pridobivanje dovoljenj lahko traja nekaj let, da sploh pridejo do gradnje. Nasploh pa bi rekel, da če želimo mlade zadržati v Sloveniji, bomo nujno morali naslednji mandat zares štartati regionalizacijo. Ker trenutno se vse steka v Ljubljano, v center. In če želimo, da Slovenija zadiha s polnimi pljuči, bomo morali vzpostaviti regije in znotraj teh regij ustvariti pogoje, da bo lahko vsaka delovala kot svoj center.”
Zdenka Križanič, upokojenka: “V prejšnjih vladah ste nastopili kot kritik sistema, zdaj pa ste del izvršne oblasti. Kako konkretno bo vaša vloga v novi vladi drugačna? Katere tri ukrepe boste osebno zagovarjali ali pogojevali za vstop v vlado?”
Luka Mesec: “Zdaj, v naslednji vladi bomo v prvi vrsti nastopali s temi tremi ukrepi. Prvič, osebno se bom zavzel za to, da se obnovi zaveza, da zgradimo 20.000 stanovanj, ki smo jih zdaj začeli graditi. Treba pa je ta projekt dokončati. Drugič, da se izpelje davčna reforma, ki bo razbremenila delo in obdavčila bogastvo. Ker ni pošteno, da nekdo, ki dela, plačuje bistveno višje davke kot nekdo, ki se preživlja z oddajanjem stanovanj. In pa tretjič, kot minister za delo, ki zdaj dobro poznam resor, se bom zelo zavzel za to, da se poenostavi socialna država in da postane bolj transparentna. Ob tem pa, kot veste, se povezujemo s stranko Vesna, tako da bomo tudi okolje pripeljali na dnevni red kot temo, s katero se politika mora začeti ukvarjati.”
Boštjan Lesjak, zaposlen v turizmu: “Kateri del Slovenije ima najmanj izkoriščen turistični potencial in kako bi razbremenili vroče točke in turiste pripeljali v kraje, ki so manj turistično razviti?”
Luka Mesec: “Da, se strinjam. Mislim, da so Ljubljana, Bled in Primorska bistveno preveč obremenjeni s turizmom. Največ potenciala pa v resnici vidim v vaših koncih. Na Štajerskem in v Prekmurju. Jaz moram reči, da sem vsakič posebej navdušen nad vašo kulinariko, nad vini. In tukaj bo treba ljudi prepričati. Delim recimo te sanje gospoda Kodile, ki sem ga zadnjič obiskal v restavraciji v Prekmurju, ki mi je rekel takole: “Jaz sem vesel, da ste danes prišli k meni. Ampak jaz bi želel, da pridete v Prekmurje tako, kot pridete v Toskano.” Skratka, Štajersko in Prekmurje je treba kot regiji spromovirati turistom, ki v Slovenijo prihajajo.”
Kristjan Šmigoc, zaposlen v zdravstvu: “Kaj ste v politiki izgubili prej, svojo radikalnost ali svojo iskrenost?”
Luka Mesec: “Zdaj, izgubil nisem ne enega ne drugega. Sem pa dobil veliko izkušenj in se predvsem na ministrskem položaju naučil poiskati kompromis. Sicer pa vsakič rajši volim: izgubim volitve, kot da bi izgubil svojo dušo.”














