V Sloveniji letos obeležujemo 40 let organiziranega odziva na epidemijo okužbe s HIV in aidsa. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da kljub nizki stopnji okužb največji izziv ostaja zgodnje odkrivanje bolezni, saj se številne diagnoze še vedno postavljajo pozno.
Slovenija med državami z nizko stopnjo epidemije
Po besedah Irene Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje Slovenija že od začetka vzdržuje nizko stopnjo epidemije. Delež okuženih v nobeni populaciji, ki imajo običajno višje tveganje, ni presegel pet odstotkov. V državi živi približno 1.000 oseb z okužbo s HIV, desetina med njimi pa za svojo okužbo še ne ve.
Tisti, ki so diagnosticirani, uspešno zdravijo okužbo, s čimer preprečujejo prenos na druge in hkrati izboljšajo kakovost življenja ter podaljšajo življenjsko dobo.
Učinkovit odziv stroke skozi štiri desetletja
Epidemija je v Sloveniji zelo dobro obvladana, saj se je stroka od začetka hitro odzivala z uvajanjem dokazno podprtih ukrepov. Prve diagnoze so postavili leta 1985 pri osebah s hemofilijo, leto pozneje pa so uvedli testiranje celotne darovane krvi in zabeležili prve primere aidsa.
Skozi leta so epidemiološki nadzor razširili tudi na nosečnice, paciente dermatoveneroloških ambulant, osebe, ki injicirajo prepovedane droge, in moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. Slovenija je tako ostala med državami z najnižjo prijavno pojavnostjo okužb s HIV.
Letos 27 novih diagnoz, izziv ostajajo pozne diagnoze
Do 2. novembra 2025 je diagnozo okužbe s HIV prejelo 27 oseb, kar je 15 manj kot v celem letu 2024. Med njimi je bilo 17 poznih diagnoz, kar še vedno predstavlja največji izziv.
Pogostost okužb med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je sicer relativno visoka, vendar so absolutne številke nizke. Letos so med to populacijo zabeležili osem novih diagnoz, medtem ko je število heteroseksualno prenesenih okužb prvič preseglo število okužb med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Strokovnjaki poudarjajo, da bi zgodnejše odkrivanje okužb omogočila večja dostopnost testiranja, takojšnji začetek zdravljenja in uporaba profilakse PrEP pri posameznikih z visokim tveganjem.
Pomanjkanje testirnih mest in kapacitet
Glavni izziv ostaja tudi omejena dostopnost testirnih mest. Zavarovane osebe imajo prost dostop do ambulant za spolno prenosljive okužbe, vendar se te nahajajo le v Ljubljani, Mariboru in na Ptuju. Pomanjkanje kapacitet in testirnih mest otežuje zgodnje odkrivanje okužb, poudarja Mojca Matičič z infekcijske klinike UKC Ljubljana.
Digitalizacija epidemiološkega spremljanja okužb bi po mnenju strokovnjakov dodatno prispevala k zgodnejšemu odkrivanju, saj bi se podatki beležili v realnem času in omogočili učinkovitejše testiranje oseb z višjim tveganjem.
Vir: STA
Loading ...