V zadnjih dneh se v medijih pojavljajo različne informacije o številu prosilcev za mednarodno zaščito, ki bi jih države članice lahko vrnile v Slovenijo.
Ministrstvo za notranje zadeve zavrača vsakršno posploševanje in poenostavljanje tega kompleksnega postopka ter poudarja, da so predaje prosilcev regulirane z natančnimi pravili, ki temeljijo na Dublinski uredbi.
Kaj določa Dublinska uredba?
Uredba 604/2013/EU, znana kot Dublinska uredba, je ključni pravni dokument, ki ureja postopke mednarodne zaščite v Evropski uniji. Uredba določa, da mora za obravnavo prošnje za azil biti odgovorna ena sama država članica EU, in sicer tista, ki je prva sprejela prosilca ali mu izdala vizum.
Osnovni namen Dublinske uredbe je preprečiti, da bi prosilci za azil vložili več prošenj v različnih državah članicah EU. Prav tako prosilcem ne daje možnosti, da bi si sami izbrali državo, kjer bi želeli vložiti prošnjo za zaščito.
Kako poteka postopek vračanja po Dublinski uredbi?
Kadar država članica ugotovi, da je za obravnavo prošnje za azil odgovorna druga država članica, mora v najkrajšem možnem času vložiti zahtevo za predajo prosilca. Ta zahteva mora biti podana v največ dveh mesecih od ugotovitve zadetka v sistemu Eurodac, kjer so shranjeni prstni odtisi prosilcev za azil.
Država, ki prejme zahtevo za predajo prosilca, ima možnost preveriti okoliščine in lahko zahtevo zavrne, če meni, da za obravnavo ni pristojna.
Koliko prosilcev za azil je Slovenija dejansko sprejela?
Ministrstvo za notranje zadeve je pojasnilo, da je Slovenija v preteklem letu prejela 362 najav za predajo prosilcev za azil po Dublinski uredbi. Od teh najav je bilo realiziranih 150 predaj.
Ti podatki kažejo, da ni mogoče govoriti o množičnem vračanju prosilcev za azil v Slovenijo, kot se v zadnjem času pojavlja v nekaterih medijih. Predaje so strogo regulirane in izvedene v skladu z veljavno zakonodajo EU.
Postopki predaje so natančno določeni
Dublinska uredba natančno določa, kako poteka postopek predaje prosilca za azil. Po odobritvi zahteve mora predaja biti izvedena čim prej, najkasneje pa v šestih mesecih. Ta rok se lahko podaljša, če prosilec pobegne ali je v zaporu.
Če država članica pravočasno ne izvede predaje, se odgovornost za obravnavo prošnje za azil prenese na državo, ki je vložila zahtevo.
Kakšen je vpliv Dublinske uredbe na Slovenijo?
Dublinska uredba ima velik vpliv na Slovenijo, saj se država nahaja na zunanji meji EU. Zaradi tega pogosto prejme prosilce za azil, ki nezakonito prečkajo mejo.
Vendar pa dejstvo, da Slovenija prejme določeno število zahtev za vračanje prosilcev, še ne pomeni množičnih vračanj. Ministrstvo za notranje zadeve opozarja, da je treba vsak primer obravnavati individualno in v skladu z veljavno zakonodajo.
Zaključek: Špekulacije o množičnih vračanjih so zavajajoče
Ministrstvo za notranje zadeve zavrača špekulacije o množičnem vračanju prosilcev za azil v Slovenijo. Vse predaje prosilcev so izvedene po natančno določenih postopkih in v skladu z evropsko zakonodajo.
Dublinska uredba zagotavlja, da se prošnje za mednarodno zaščito obravnavajo v pravi državi članici, vendar obenem preprečuje zlorabe sistema. Vsaka država članica mora obravnavati prošnje, za katere je odgovorna, kar velja tudi za Slovenijo.
Izjave o množičnih vračanjih so torej neutemeljene in zavajajoče, saj so postopki regulirani in temeljijo na jasnih merilih.
Loading ...