V studiu BK TV se je začelo prvo soočenje kandidatov za župana Mestne občine Maribor. Sedem kandidatov se je v prvem delu soočilo o zelenih površinah, čistoči mesta in prometu. Največ iskric je bilo ob posekanem drevoredu na Trubarjevi in ob zaprti Koroški cesti.
Sodelujejo Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope), Andrej Matvoz (neodvisni kandidat s podporo Gibanja Svoboda), Andrej Bauman (skupina volivcev Lista Bauman za Maribor), Bor Greiner (neodvisni kandidat), Matevž Frangež (SD, Levica ter Lista kolesarjev in pešcev, skupni kandidat Zavezništva za Novi Maribor), Matej Vodopivec (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, podpirata ga Piratska stranka in Prerod) in Aleš Ernecl (Stranka Straža).
Okolje: »Vzdrževanje je mariborski problem številka ena«
Voditelj je prvo temo odprl z zamerami, ki jih meščani pripisujejo dosedanji mestni oblasti: s poseki odraslih dreves od prenove Lenta do Trubarjeve in kostanjev ob mestnem parku, s premalo koši za smeti in z neredno košnjo.

Bor Greiner je vzdrževanje postavil pred nove velike naložbe: »Vzdrževanje je mariborski problem številka ena, zato ker ljudje nočejo naslednjega velikega projekta. Radi bi imeli ulice urejene in radi bi, da drevesa, ki so sto let rasla, ne padajo za brezveze.« Drevesa je označil za mestno infrastrukturo, ki jo mesto potrebuje pri prilagajanju podnebnim spremembam. Po njegovih besedah gre v Evropski uniji v komunalo okoli 30 odstotkov proračuna, v Mariboru okoli 18. Zato Snaga in Nigrad po njegovem ne moreta delovati, »ker nimata dovolj denarja«.

Matevž Frangež je napovedal drevorede na vseh ključnih mestnih vpadnicah, najprej na Cesti proletarskih brigad in Ptujski cesti, v vsaki mestni četrti pa nove parkovne površine z igrišči: »In zanima me podnebno odporno mesto, in to je senčno mesto.«
Andrej Matvoz je predlagal, da mesto znova ustanovi mestnega florista, kot je bila nekoč Florina. Andrej Bauman mu je odvrnil, da Florina kot blagovna znamka že znova deluje. Matej Vodopivec je opozoril, da ima Celje več zaposlenih za urejanje okolja kot Maribor.

Na vprašanje o moratoriju na sekanje zdravih mestnih dreves je Ernecl odgovoril: »Moje stališče do tega je, da je to zelena histerija, ki ne ustreza dejstvom.« Voditelj ga je opozoril, da se pogovarjajo o zelenih površinah v Mariboru, ne o podnebju. Ernecl je nato dodal, da je Maribor obkrožen s Pohorjem, Piramido in Kalvarijo: »Govoriti o tem, da ima Maribor premalo zelenih površin, je po mojem mnenju zabloda.«
Matej Vodopivec je bil kritičen do urejenosti mesta. »Ogromno sem po Sloveniji in dejansko Maribor je resnično zanemarjeno mesto,« je dejal ter opozoril na previsoko travo na Studencih in ob Streliški cesti. Kot eno prvih rešitev je predlagal povečanje števila zaposlenih za urejanje javnih površin, hkrati pa bi mesto lahko samo pridelovalo rastline za svoje zelene površine.
Trubarjeva: »Zavajanje javnosti«
Najostrejša izmenjava se je vrtela okoli drevoreda na Trubarjevi. Bauman, ki je doslej sedel v mestnem svetu, je dejal, da o rušitvi drevoreda niso odločali svetniki: »Ni bilo to vprašanje za nas svetnike, to se je odločila stroka.«

Igor Jurišič mu je v repliki odgovoril, da stroka, ki jo je razumel kot državni zavod za varstvo narave, soglasja ni dala. Dodal je, da si je posekana debla ogledal na deponiji in da je bilo med njimi veliko zdravih: »Tako da sklicevanje na stroko, ki ni dala soglasja, je zame malenkost zavajanja javnosti.«
Bauman je odvrnil, da o tem ni glasoval ne on ne Jurišič in da se »niti malo« ne počuti krivega. Strinjal se je, da je pri takih odločitvah potrebnih več soglasja, sodelovanja s stroko in vključevanja civilne iniciative. Greiner je v repliki poudaril, da mora nekdo ob napaki prevzeti odgovornost: »Če ni bil župan objektivno kriv ali pa kak mestni svetnik, pa je treba povedati, kdo je kriv.«
Promet: Koroška, parkirišča in radarji
Pri drugi temi je voditelj začel pri Greinerju. Ta je dejal, da je Maribor izgubil dve prometni žili, na Lentu in na Koroški, in da je nesprejemljivo, da se v službo voziš 40 minut, ker stojiš v koloni. Delno odpiranje Koroške, vsaj ob prometnih nesrečah na Mladinski, se mu zdi »absolutno smiselno«. Električni skiroji po njegovem niso edini problem; večji so skuteristi, ki ponoči divjajo po mestu.
Jurišič je trdil, da je Koroška cesta po odloku območje skupnega prometnega prostora in da je mestna občina omejitve dodala nezakonito, kar naj bi potrdil odgovor ministrstva. Zavzel se je za ponovno odprtje, pri katerem bi imeli pešci prednost. Ernecl je odvzemanje parkirnih mest označil za »škandalozno« in ga pripisal »zeleni histeriji«, ki jo po njegovem narekuje Evropska komisija. Frangež je pozval, naj se gradnja obvoznic končno začne, in predlagal krožno ureditev prometa okoli mestnega središča. Opozoril je, da je bila garažna hiša pod Ljudskim vrtom prostorsko umeščena že leta 2006, a v 20 letih ni bila zgrajena.
Bauman je o radarjih dejal, da morajo umirjati promet, zlasti ob vrtcih in šolah: »Vsekakor pa ne smejo biti radarji namenjeni temu, da se kaznuje prebivalce in prebivalke našega mesta.« Matvoz je za parkirno stisko v soseskah predlagal montažna parkirišča po zgledu Zagreba in boljši mestni potniški promet. Ernecl je opozoril na prebivalce obrobja, ki imajo do avtobusne postaje tudi kilometer in pol.
Celotnemu soočenju lahko prisluhnete spodaj.





























