Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je po nedavni okrogli mizi o izzivih gospodarstva in obrtništva spregovoril o drugačni razporeditvi sredstev po kohezijah in o tem, da je treba sprejemati zakone, ki niso proti ljudem, plačam in gospodarstvu.
“Od osrednje Slovenije kot najbolj razvite se ta denar mora preusmeriti v vzhodno regijo”
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, ki je sicer tudi ustanovitelj podjetja Lotrič Meroslovje, je bil eden od sogovornikov okrogle mize Podravje na preizkušnji: gospodarstvo in obrtništvo med izzivi in priložnostmi. Ta je bila minuli petek v Slovenski Bistrici. Lotrič je na okrogli mizi poudaril, da bi se v Sloveniji morala sredstva iz evropskih kohezijskih skladov nekoliko drugače razporejati, da bi lahko tudi vzhodne regije in nekatere občine iz zahodne regije dobile več sredstev za razvoj. “Kohezijska sredstva so sredstva Evropske unije, ki so namenjena zmanjšanju razlik med raznolikimi pokrajinami v Sloveniji, zmanjšanju razvojnih zaostankov posameznih regij,,” je izpostavil za BK TV in lokalec.si ter dodal: “Tako od osrednje Slovenije kot najbolj razvite se ta denar mora preusmeriti v vzhodno regijo. Torej proti Prekmurju preko Štajerske, Podravja, potem Dolenjske,. Prav tako tudi na zahodu določene občine ne dosegajo stopnje razvitosti, kot jo dosega sama osrednja Slovenija.”
“Namenjati pa ga je treba projektom, ki zmanjšujejo razvojno zaostalost pokrajin in posameznih občin”
“Dajmo reči, da se denar kohezije razvija skozi del, ki ga mi plačujemo pri vsakem nakupu. Ko gremo v trgovino, plačamo izdelek in z njim tudi DDV. In ta davek na dodano vrednost gre nekaj v slovensko blagajno, če tako rečemo, del tega denarja pa gre tudi v evropsko. Torej tu ne smemo misliti, da je ta denar nekje od drugje prišel, da je to denar, s katerim je treba pazljivo delati. Ravno nasprotno. S tem denarjem – to je naš denar – je treba delati pazljivo. Namenjati pa ga je treba projektom, ki zmanjšujejo razvojno zaostalost pokrajin in posameznih občin,” je poudaril v nadaljevanju Lotrič.
“Dokler smo še neto prejemnica, kot se reče, je tu naša priložnost za dodaten razvoj.”
“Po drugi strani pa je kohezija namenjena za eno dobro počutje nas, vse skupaj v Sloveniji. Zato, da se gradijo otroška igrišča, domovi za starejše. Potem poskrbeti za bolnišnice. In to so vsa tista sredstva, ki so na eni strani, kot sem rekel, naša, smo pa še malce pod razvojnim povprečjem Evrope, tako da nam lahko še visoko razvite države Evropske unije malo dodajo tem sredstvom,” še pojasnjuje Lotrič in pravi: “Dokler smo še neto prejemnica, kot se reče, je tu naša priložnost za dodaten razvoj. Po eni strani verjamem in se veselim, da se bomo toliko razvili, da teh sredstev ne bomo več dobivali. Po drugi strani pa vem, da razvojnih razlik ne bomo nikoli v popolnosti odpraviti.”
“Državni svet mora biti usmerjevalec in nadzornik zakonodajnih postopkov”
Sam je bil na okrogli mizi v Slovenski Bistrici skorajda v dvojni vlogi. Kot predsednik Državnega sveta RS in tudi kot ustanovitelj podjetja Lotrič Meroslovje. Predstavil je namreč tudi, kako deluje podjetje. Sam vidi tako skozi en kot drugi pogled, da bi država lahko naredila več in drugače, da bi spodbujala podjetništvo in obrtništvo. “Sam prihajam v državni svet kot zastopnik gospodarskih interesov. iz zbornice obrtnikov in podjetnikov. Torej kaj lahko naredi država? Predvsem se mi zdi, da državni svet mora biti usmerjevalec in nadzornik zakonodajnih postopkov. Mislim, da bi moral vsak zakon posebej morali sestaviti na način, da povabimo najprej k sebi strokovnjake, ki so doma na fakultetah, na inštitutih, delajo v tujini. Vse to znanje potem prekrižati s praktičnimi izkušnjami, ki jih imajo posamezniki v določenih zbornicah, ki jih imajo ljudje na delovnih mestih, na kmetijah, v obrtnih delavnicah. In potem vprašati, kaj pravzaprav želimo z določenim zakonom. To bi bil potem dober zakon!”
Zakoni, sprejeti proti plačam in proti ljudem, proti gospodarstvu
A pri tem opozarja, da v preteklem in zdajšnjem svojem mandatu ugotavlja: “Gre za 18 zakonov, sprejetih proti plačam, proti ljudem, proti gospodarstvu, zmanjšujejo konkurenčnost gospodarstva. Državni svet je tukaj aktiven, vlaga vete, vendar nimamo kakega velikega uspeha.” Pravi pa še, da imajo še en mehanizem, “ki se mu reče zahteva za pregled ocene zakonitosti in ustavnosti na ustavnem sodišču. No, tu smo vložili, mislim, da enajst predlogov. Dva sta se že vrnila. En je dal 100 procentov prav državnemu svetu, eden pa tam nekje na polovico. Torej naše delo v državnem svetu je na takšen način bolj prepoznavno, ker zakon bo treba popraviti in napisati vsaj tako, da bo skladen z zakoni.”
Celoten pogovor s predsednikom DS Markom Lotričem si lahko ogledate spodaj:
Loading ...