V tokratni oddaji Pomladni pogovori na BK TV je bila gostja Maja Godina Golija, etnologinja, univerzitetna profesorica, raziskovalka in letošnja prejemnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo. Pogovor je razkril številne plasti njenega osebnega in strokovnega življenja ter ponudil zanimiv vpogled v razvoj Maribora in njegove družbe.
Od živahne deklice do raziskovalke vsakdanjosti
Čeprav danes velja za mirno in preudarno osebo, je bila v otroštvu povsem drugačna. Kot sama pove, je bila »zelo živahna, radovedna, fizično aktivna, ves čas zunaj«, kar potrjuje tudi zabavna anekdota iz otroštva, ko ji je teta ponujala denar, če bi vsaj za minuto sedela pri miru: »Daj mir, dam ti en dinar, če boš eno minuto sedela pri miru.« Že zgodaj jo je začelo zanimati življenje ljudi, njihova zgodovina in kultura, pri čemer je imel velik vpliv njen oče, učitelj z bogatim znanjem zgodovine in geografije. Branje revij s poljudnoznanstveno vsebino jo je vodilo v svet raziskovanja, kjer se je kasneje tudi našla.
Študijska pot: od razočaranja do prave izbire
Njena študijska pot ni bila povsem ravna. Najprej se je odločila za umetnostno zgodovino, a jo je študij razočaral, saj je bil preveč usmerjen v memoriranje in premalo v razumevanje širšega družbenega konteksta. Sama pravi: »V tem študiju se nisem našla.« Prelomnica je bila odločitev za etnologijo, ki ji je ponudila ravnovesje med teorijo in terenskim delom. Že kot študentka je sodelovala pri projektu Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, kjer je zbirala zgodbe ljudi in opravljala intervjuje. Te zgodbe so danes neprecenljiv vir, saj mnogi sogovorniki ne živijo več.
Maribor nekoč in danes
Poseben del pogovora je bil namenjen Mariboru, mestu njenega odraščanja. Opisuje ga kot varno, živahno in družbeno povezano okolje, kjer so se ljudje poznali in veliko družili. »Starši so bili brezskrbni, lahko smo bili zunaj do večera,« se spominja. Danes vidi mesto drugače, a poudarja, da se kultura vedno spreminja in da primerjave niso nujno smiselne. Kljub temu opaža, da je mestni utrip nekoliko zamrl, da so ulice ob določenih urah praznejše, vendar pa nekatere značilnosti ostajajo: »Mariborčani se še zmeraj zelo radi družijo in marsikaj se dogovori kar na kavi.«
Zakaj raziskovati vsakdanjost
V svojem raziskovalnem delu se osredotoča na vsakdanje življenje ljudi, saj meni, da zgodovina prepogosto zanemarja izkušnje večine prebivalstva. »Zelo malo izvemo o življenju običajnih ljudi,« poudarja in dodaja, da jo zanimajo predvsem življenjski pogoji, prehrana, zdravje in prosti čas ljudi v različnih obdobjih. Ta pristop je del širšega premika v znanosti, ki se je začel po drugi svetovni vojni.
Izkušnje iz tujine in kritika slovenskega sistema
Velik del svojega izobraževanja je preživela v tujini, kjer je spoznala drugačne akademske pristope. V Nemčiji, na Češkem in Poljskem je doživela večjo odprtost tem in več možnosti za projektno delo. Po vrnitvi v Slovenijo pa je doživela tudi razočaranje, saj je sistem bolj tog in manj prilagodljiv. Kot pravi: »Pri nas ali imaš službo ali pa je nimaš.« Opozarja na pomanjkanje projektnega dela in vključevanja zunanjih strokovnjakov, kar po njenem mnenju zavira razvoj.
Gostoljubnost in njene meje
Dotaknila se je tudi vprašanja gostoljubnosti Slovencev. Meni, da smo še vedno odprti, vendar opozarja na protislovja: »Radi smo na zunaj zelo gostoljubni, ampak v resnični stiski ne pomagamo vedno.« Hkrati opaža porast nestrpnosti in ksenofobije, ki jo vidi kot nov pojav v slovenski družbi. Spominja, da je bil Maribor nekoč izrazito večkulturno mesto, kjer so sobivale različne narodnosti in religije, kar kaže, da raznolikost ni nič novega.
Maribor kot “mesto za spanje”
Ena izmed bolj izstopajočih misli pogovora je njena ugotovitev, da Maribor postaja mesto za prenočevanje. Veliko ljudi namreč dela drugje in se v mesto vrača šele zvečer. »Ljudje prihajajo v mesto samo spat,« opozarja in dodaja, da to močno vpliva na družbeno življenje in dinamiko mesta. Zaradi tega je mestno jedro manj živahno kot nekoč.
Odprto mesto prihodnosti
Kljub vsem spremembam ostaja optimistična. Verjame, da ima Maribor potencial in da lahko ostane odprto, vključujoče mesto za različne ljudi. »Upam, da bo ostal odprto mesto za različne generacije in kulture,« zaključi. Pogovor z Majo Godina Golija tako ni le osebna zgodba, temveč tudi razmislek o družbi, preteklosti in prihodnosti, ki nas spodbuja k razumevanju pomena vsakdanjega življenja v širšem zgodovinskem kontekstu.
Več v videu:
Loading ...