V pomladnih pogovorih na BK TV v Ambientu Štajerske sivke smo gostili Aleša Novaka, umetniškega direktorja festivala Borštnikovo srečanje.
Rodil se je na Teznem, odraščal pa na Taboru, kjer so nastajala velika spalna naselja, kot sta E23 in Nova vas. Otroci so se pogosto igrali na gradbiščih, kljub nevarnim materialom, kar je po njegovih besedah naredilo otroštvo “relativno brezskrbno, a hkrati polno manjših poškodb in dogodivščin.” Večino prostega časa preživljal v naravi – ob Pekrskem potoku, na Pohorju in med počitnicami v Brezju. Narava je po njegovih besedah prostor za umiritev, energijo in notranjo zbranost. Kultura je postala pomemben del njegovega življenja v gimnazijskih letih, ko se je pridružil English Student Theater, ki ga je vodil profesor Emil Pečnik. Fascinirala ga je gledališka režija in ustvarjanje povsem novih svetov, kar ga je pripeljalo do Akademije za gledališče.
Uspešno je opravil sprejemne izpite skupaj s še tremi Mariborčani in začel svojo pot v kulturi, kjer deluje še danes
V času gimnazije je v Mariboru nastalo t. i. Pandurjevo gledališče, ki je s predstavami, kot je Faust Tomaža Pandurja, ponudilo povsem novo gledališko izkušnjo in zaznamovalo generacijo mladih ustvarjalcev. Po njegovih besedah je Pandur pokazal, kako lahko z močno umetniško vizijo preoblikuje celo rigidno institucijo, kot je SNG Drama Maribor, in hkrati vpliva tudi mednarodno. Obenem je pomembno vlogo odigral dramaturg Vili Ravnjak, ki je ustanovil Dramski studio – gledališko šolo za mlade pred študijem – skozi katero so šli številni danes uspešni mariborski ustvarjalci.
Aleš Novak se spominja projekta Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 kot pomembnega koraka za mesto, čeprav bi danes nekatere stvari naredil drugače. Po njegovem bi bilo ključnega pomena, da bi postopke za ustanovitev zavoda začeli prej in povečali vključenost prebivalcev, da bi kultura postala bolj prepoznana kot vitalen del mestnega življenja. Kot umetniški vodja festivala Borštnikovo srečanje in nekdanji direktor Javne agencije za knjigo Novak izpostavlja stabilnost in kakovost kulturnih programov v Mariboru, a opozarja, da bi za resni razvoj potrebovali dodatna investicijska sredstva in infrastrukturo.
Želi si zmanjšati razklanost in konflikte v slovenski družbi
Pojasnil je, da se ni podal v politiko zaradi osebnih ambicij ali “stolčka”, ampak iz želje zmanjšati razklanost in konflikte v slovenski družbi ter prispevati k razvoju države. Kot vodja strankinega sveta za kulturo želi posodobiti kulturni sistem, zagotoviti razvojna sredstva, vključiti mlade in digitalizirati področje kulture. Poudaril je pomen poslušanja, kompromisov in kredibilne politike, kjer se odločanja usmerjajo k skupnemu dobremu. Slovenijo danes vidi kot gledališče nadrealizma, kjer vsak “igralec” predstavlja svojo resnico, zato si prizadeva za politiko, ki bo gradila zaupanje, povezovala ljudi različnih pogledov in ideoloških usmeritev ter omogočila napredek in razvoj države.
Loading ...